{"id":21188,"date":"2020-05-16T01:51:00","date_gmt":"2020-05-15T23:51:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21188"},"modified":"2020-05-11T13:07:35","modified_gmt":"2020-05-11T11:07:35","slug":"lobi-traore-rainy-season-blues","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21188","title":{"rendered":"Lobi Traor\u00e9 \u2013 Rainy Season Blues"},"content":{"rendered":"\n

Lobi Traor\u00e9<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Rainy Season Blues<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Glitterhouse Records, 2010<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Dobri dve desetletji je tega, odkar so leta 1998 v Kri\u017eankah istega ve\u010dera na festivalu Druga godba nastopili Malijci Nahawa Doumbia, Boubacar Traor\u00e9 in Habib Koit\u00e9 & Bamada. Nekaj malega sem o glasbi iz Malija vedel \u017ee prej, navsezadnje je bil album Talking Timbuktu<\/em>, ki sta ga posnela Ali Farka Tour\u00e9 in Ry Cooder, eden prvih albumov, ki sem si jih kupil (s prvim novinarskim honorarjem, \u010de me spomin ne vara). Kar veliko sem ga poslu\u0161al, vendar se je nekaj v meni premaknilo \u0161ele tistega toplega, zgodnjega junijskega ve\u010dera med koncertom Boubacarja \u00bbKar Kar\u00ab Traor\u00e9ja. Ve\u010dji del koncerta Nahawe Doumbie sem zamudil, Habib je bil dober pop, Boubacarjeva oto\u017ena, isto\u010dasno \u017ealostna in ne nesre\u010dna, repetitivna glasba pa me je o\u010darala.<\/p>\n\n\n\n

Dobrega pol leta kasneje je Druga godba v Ljubljano pripeljala \u0161e enega Malijca \u2013 kitarista Lobija Traor\u00e9ja. Okoli\u0161\u010dine okrog koncerta skoraj ne bi mogle biti bolj druga\u010dne od skoraj poletnega ve\u010dera v Kri\u017eankah. Klub K4 ga je gostil v mrzli februarski no\u010di, v kateri je nametlo 20, mogo\u010de celo 30 centimetrov snega, a ko sem prek njega s svojo \u0161kodo favorit vijugal domov, je v meni dozorel na\u010drt, da se grem iz prve roke prepri\u010dat, od kje prihaja ta glasba. Do konca tedna sem imel letalsko karto, novembra odletel v zahodno Afriko prvi\u010d in nato v naslednjih letih \u0161e ve\u010dkrat, tako v Mali kot v druge zahodnoafri\u0161ke dr\u017eave. Zanimanje za tamkaj\u0161njo glasbo in glasbenike je samo raslo in ker sem vmes za\u010del \u0161tudirati tudi etnologijo in kulturno antropologijo, sem glasbenike za\u010del tudi iskati, jih obiskovati na koncertih in domovih, se z njimi pogovarjati in sem ter tja o tem kaj napisati.<\/p>\n\n\n\n

Lobi Traor\u00e9 se mi je dolgo izmikal: sogovorniki niso vedeli, kje \u017eivi, ali \u0161e nastopa in kje, dokler mi ni januarja 2008 nekdo namignil, naj preverim v no\u010dnem klub Djembe. Sprva je kazalo, da ga tudi v tema\u010dni, zakajeni, skratka \u010dudoviti \u0161pelunki ne bom na\u0161el, saj je ura \u017ee pre\u0161la polno\u010d, ko je igral samo hrupen bambarski bend, nato pa se je ob \u0161anku pojavila kitara, za njo pa nizkorasli \u010dokati glasbenik, katerega in\u0161trument je zaradi njegove pojave deloval ogromen.<\/p>\n\n\n\n

Odigral je samo tri pesmi, saj menda sploh ni nameraval nastopati, ker da se slabo po\u010duti in je bolan. Tako sem ga vsaj razumel, saj angle\u0161ko ni govoril, francosko pa pribli\u017eno tako slabo kot jaz. Ko sem posneti intervju predvajal dvema prijateljema, ki teko\u010de govorita francosko, sta mi ga de\u0161ifrirala vsak rahlo do prete\u017eno druga\u010de, ampak nekaj stvari se je, poleg ne najbolj\u0161ega zdravja, vseeno izkristaliziralo: da igra bolj ali manj samo v Bamaku, pa \u0161e tam je bilo vse manj in manj klubov, da ima veliko nove glasbe, vendar ne tudi zalo\u017ebe, ki bi mu omogo\u010dila snemanje in vrnitev na evropske odre.<\/p>\n\n\n\n

Tiste dni je bil po naklju\u010dju v Bamaku tudi Chris Eckman, ki je snemal album s svojo skupino Dirtmusic. Tudi njemu je v naslednjih dneh, ko sem \u0161el sam na sever v rojstni kraj Alija Farke Tour\u00e9ja Niafunke obiskat Afela Bocouma, uspelo v Djembeju sli\u0161ati Lobija Traor\u00e9ja. \u0160e ve\u010d, dan kasneje je Lobi pri\u0161el v studio Bogolan in zaigral na dveh komadih Dirtmusicovega albuma BKO. A hotel je ve\u010d. Svoj avtorski album.<\/p>\n\n\n\n

Chris in Lobi sta prek elektronskih sporo\u010dil ostala v stiku do naslednjega poletja, ko se je Chris vrnil v Bamako producirat album Tamikrestov, v studio pa je pri\u0161el tudi Lobi, ki je razumel, kot da bodo posneli njegov album. To sicer sploh ni bilo v na\u010drtu, a Chris in solastnik zalo\u017ebe Glitterhouse Records Peter Weber nista hotela uni\u010diti Lobijevih sanj. Ker so s Tamikresti snemanje \u017ee kon\u010dali, studio pa je bil na voljo \u0161e en dan, sta ga povabila, naj posname svoj akusti\u010den material. Pri\u0161el je zgodaj in snemali so \u0161tiri ure brez premora. Po kosilu se je Lobi poslovil, saj je \u0161el igrat na poroko svojega sorodnika. Po njej ni mogel nazaj v studio, saj ga je isti ve\u010der \u010dakal \u0161e klubski \u0161pil v Djembah. \u017de naslednji dan sta se Chris in Peter vrnila v Evropo. A Rainy Season Blues<\/em> je bil \u017ee posnet \u2013 prav ni\u010d mu ni bilo treba dodati \u2013 in, na kar bom vselej ponosen, na njem je tudi zahvala za moje posredovanje med glasbenikom in producentom.<\/p>\n\n\n\n

Album je iz\u0161el septembra naslednje leto, ne da bi Lobi material z njega kadarkoli odigral pred ob\u010dinstvom. 1. junija bo minilo nata\u010dno deset let, odkar je, kot je njegovo slovo opisala Chrisova prijateljica, \u00bbpovedal svojo zgodbo in se spremenil v zlato.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\n