{"id":21231,"date":"2020-05-21T01:03:00","date_gmt":"2020-05-20T23:03:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21231"},"modified":"2020-05-21T14:27:30","modified_gmt":"2020-05-21T12:27:30","slug":"frank-sinatra-niceneasy-2020-mix-capitol-1960-2020","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21231","title":{"rendered":"Frank Sinatra – Nice’n’Easy \/2020 mix\/ (Capitol, 1960\/2020)"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Frank Sinatra bi letos decembra dopolnil 105 let, njegov album Nice’n’Easy <\/em>pa julija dopolnjuje \u0161estdesetletko. \u0160e vedno se kre\u0161ejo mnenja, ali Sinatra dejansko je<\/em> jazzovski vokalist ali zgolj pevec t. i. \u00bbsalonskih popevk\u00ab, kot se je sam neko\u010d ponor\u010deval. Narod na\u0161 dokaze hrani, da bo Sinatro br\u017e\u010das treba kot pevca jazza jemati resno, kar je ugotavljal med drugimi sam Lester Young, ko je rekel, da njegova sanjska jazzovska zasedba vklju\u010duje Sinatro kot pevca.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010del je v jazzovskih plesnih orkestrih Harrya Jamesa in Tommya Dorseya, se nato osamosvojil in postal pop ikona, filmski igralec, s katerim je bilo treba ra\u010dunati tudi, ko se mu ni dalo igrati. Tam nekje do petdesetega leta starosti je posnel niz swingovskih albumov, ki sodijo v vrh te zvrsti, ne zgolj po komercialni opaznosti, pa\u010d pa tudi po kakovosti. \u010ceprav fraze ni vedno zmogel zasukati intonan\u010dno tako spretno kot denimo Ella Fitzgerald, je v svoji karieri nanizal kar nekaj vrhunskih jazzovskih plo\u0161\u010d, ki so bile zve\u010dine tudi komercialno uspe\u0161ne.<\/p>\n\n\n\n

Ena izmed njih je tudi pri\u010dujo\u010da slavljenka, ki sodi med njegova najbolj \u00bble\u017eerna\u00ab dela, \u010de gre soditi po naslovnici in naslovni pesmi, napisani za ta projekt. A \u010de plo\u0161\u010do podrobno poslu\u0161amo, je ta uvodna pesem pravzaprav edini njen zares lahkotni del; preostalo vsebino napolnjujejo standardi, ki bi jih Sinatra lahko odpel v spanju, a se to ne zgodi, \u010deprav je ob nastanku plo\u0161\u010de imel nekaj osebnih razlogov za tak pristop. Spor z mati\u010dno zalo\u017ebo je pri\u0161el tako dale\u010d, da Sinatra sploh ni ve\u010d hotel vstopiti v slavni studio A, bil je tik pred ustanovitvijo lastne zalo\u017ebe Reprise, a pogodbene obveznosti so mu dihale za vrat. Stvari so se do leta 1961, ko je njegova lastna zalo\u017eba \u017ee zadihala, \u0161e poslab\u0161ale, a studijski rezultati niso dali slutiti kak\u0161nih huj\u0161ih te\u017eav. Sinatrovi albumi s preloma desetletja v obdobju 1960-62 sodijo, \u010de od\u0161tejemo \u0161tevilne kompilacije, ki jih je Capitol izdajal \u00bbiz inata\u00ab<\/em>, da bi upo\u010dasnil ali ugasnil komercialni zagon zalo\u017ebe Reprise (na koncu jim ni uspelo), med njegova najvidnej\u0161a jazzovska dela. Med njimi je denimo album Sinatra’s Swingin’ Session<\/em>, ki mnogim ni v\u0161e\u010d, \u010de\u0161 da je \u00bbprehiter\u00ab (nobena pesem ne se\u017ee \u010dez dve minuti in pol), a ravno ta \u00bbhitrost\u00ab je glavni adut plo\u0161\u010de; Sinatri daje mo\u017enost za \u0161e bolj spro\u0161\u010deno swinganje in vokalno improvizacijo \u2013 ne scat, v tem se ni odlikoval, pa\u010d pa pride do skrajnega izraza njegovo svojstveno fraziranje in \u00bbzvilomljanje\u00ab besedil. A o tem kdaj drugi\u010d.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNice’n’easy does it every time …\u00ab<\/em> poje Sinatra v uvodni pesmi, ki je leta 1960 postala uspe\u0161nica v precej zanimivem kontekstu Elvisovega vra\u010danja iz vojske, Orbisonovih prvih resnih naskokov na lestvice in nekaterih drugih dogodkov, ki so ve\u010dino Sinatrovih so\u010dasnikov in so\u010dasnic pustili zadaj; ve\u010dina jih je naslednje leto podpisala pogodbe z njegovo zalo\u017ebo. \u00bbSalonske popevke\u00ab so ostale za \u010dasom \u017ee v drugi polovici petdesetih, ko so pionirji rokenrola dodobra \u00bbpo\u010distili\u00ab sceno, a ob koncu petdesetih se je tudi rokenrol posaloniziral. Little Richarda, Carla Perkinsa in Chucka Berryja so na lestvicah zamenjali Fabiani, Frankieji Avaloni in Tommyji Sandsi; zgodovina je do njih sicer nekolikanj krivi\u010dna, saj so imeli nekaj precej dobrih pesmi, a z littlerichardovsko energijo in ostrino se niso mogli primerjati. Elvis je kljub voja\u0161kim obveznostim ostal na lestvicah, vendar ne ve\u010d nujno na prvih mestih in \u010deprav so pesmi A Big Hunk O’ Love, One Night, Wear My Ring Around Your Neck <\/em>in I Got Stung <\/em>bile udarnej\u0161e od ve\u010dine tedanjega komercialnega gradiva, niso premogle mo\u010di nekaterih njegovih \u00bbpredvojskinih\u00ab uspe\u0161nic \u2013 Jailhouse Rock, Hound Dog <\/em>ali Heartbreak Hotel. <\/em>Tudi Fats Domino se je do leta 1960 komercialno \u017ee po\u010dasi upehal. Sinatri do rokenrola ni bilo kaj dosti in zato je – zelo milo re\u010deno – na lestvice br\u017e\u010das zrl z dolo\u010deno mero zadovoljstva. \u010ceprav je bil za mlade \u00bbstari prdec\u00ab, je pri petin\u0161tiridesetih premogel \u0161e ve\u010d kot dovolj mo\u010di za \u00bbstatement\u00ab. Kot vemo, je te mo\u010di premogel dovolj tudi leta 1969, ko je posnel proslulo My Way<\/em>. Z odporom, a vseeno.<\/p>\n\n\n\n

Nova razli\u010dica albuma Nice’n’Easy <\/em>je seveda \u00bbcash-in\u00ab ob obletnici in hkrati opomnik, da je Sinatrova glasba tudi danes \u0161e vedno aktualna, v trenutnem \u00bbredu sveta\u00ab sporo\u010dilo naslovne pesmi \u0161e sploh. Pona\u0161a se z novim miksom, bojda primernim za leto 2020, a \u010de nimate avdiofilske opreme, vam to ne bo kaj dosti povedalo. Zvok je iz\u010di\u0161\u010den, nekolikanj steriliziran, kar mi vedno namr\u0161\u010di obrv, saj je bil \u017ee izvirnik zelo kakovostno posnet. Zvo\u010dna slika je ob vsakem novem miksu seveda nekolikanj druga\u010dna in album boste br\u017e\u010das sli\u0161ali malce druga\u010de kot bi ga leta 1960, kar je v\u010dasih dobro, v\u010dasih ne. Dobra plat pri\u010dujo\u010dega miksa je, da sli\u0161imo nekatere nianse, ki dejansko obogatijo zvo\u010dno izku\u0161njo; pri orkestrih je to \u0161e posebej zanimivo. \u00bbAha, lej, pa nove pi\u0161\u010dali tamle levo zgoraj pa prej nisem sli\u0161al!\u00ab Tisti, ki imate to mo\u017enost, poslu\u0161ajte novo izdajo ob boku originalnega master-posnetka.<\/p>\n\n\n\n

Slaba plat pri\u010dujo\u010dega miksa je, da je sterilen, <\/em>kot sem se mr\u0161\u010dil \u017ee zgoraj, a to je sodobna tehnologija. Nekateri \u0161e vedno pravijo: \u010de ni na traku, je zani\u010d. Tako dale\u010d ne bomo \u0161li, je pa res, da sem osebno med tistimi, ki \u017eelijo sli\u0161ati tudi vinilne poke in kak drug zvo\u010dni \u00bbprimanjkljaj\u00ab; tega na novi razli\u010dici ni. A \u0161e vedno ostaja glas<\/em>, prepri\u010dljive izvedbe nekaterih standardov, denimo zaklju\u010dne Dream<\/em> Johnnyja Mercerja, ki jo je leta 1963 posnel tudi Orbison. Pa Fools Rush In <\/em>in Try A Little Tenderness<\/em>, ki je pozneje naslovila kompilacijski album. A naslovna pesem je \u0161e vedno zmagovalka; dokaz, da se je Sinatra, \u010de je hotel, znal pribli\u017eati deanmartinovski spro\u0161\u010denosti in se ob tem \u0161e zabavati. Nice’n’Easy<\/em> namre\u010d zveni kot nekaj z Daenovega repertoarja, nekaj kar je \u00bbzalutalo\u00ab v studio, ko je Sinatra snemal standarde. \u017dal ni dovolj, da bi pri\u010dujo\u010da plo\u0161\u010da, stereo posneta in z nezmotljivimi aran\u017emaji Nelsona Riddlea bila tematski album. Pesem, kot smo \u017ee ugotavljali, nekolikanj \u0161trli iz celote, ki je bolj baladna in nekolikanj zami\u0161ljena … Zato album ostaja prepri\u010dljiva zbirka pesmi tik pred pomembno prelomnico v Sinatrovi karieri. Zalo\u017eba Reprise, \u010detudi od leta 1963 ne ve\u010d v njegovi lasti (ob prodaji konglomeratu Warner Bros. je sicer obdr\u017eal tretjino dele\u017ea), obstaja \u0161e danes, za seboj pa ima zavidljivo rockersko zgodovino. Album Nice’n’Easy <\/em>je bil prvi\u010d remasteriran leta 1999, ko je iz\u0161la razli\u010dica z nekaterimi dodatki.<\/p>\n\n\n\n

\n