{"id":21254,"date":"2020-05-26T01:24:00","date_gmt":"2020-05-25T23:24:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21254"},"modified":"2020-05-25T09:25:18","modified_gmt":"2020-05-25T07:25:18","slug":"paket-aranzman","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21254","title":{"rendered":"Paket aran\u017eman"},"content":{"rendered":"\n

Paket aran\u017eman<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0160arlo akrobata, VIS Idoli & Elektri\u010dni orgazam<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Jugoton, 1981<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Hja, ko sem bil pozvan k sodelovanju v rubriki Moj Album<\/em> Nove muske, sem sprva menil, da bo to precej la\u017eja naloga. Takoj sem pomislil na album\u2026 in, glej ga zlomka, v misli se prikrade kakih pet, precej enakovrednih albumov. Prav vsi spadajo v rubriko tistih, ki so zaznamovali bru\u0161enje mojega glasbenega okusa, ali pa so pristali v mojih rokah na kak\u0161en poseben na\u010din. Skratka, gre za albume, ki so zarezali globoko v mojo podzavest.<\/p>\n\n\n\n

Izbrati sem moral med petimi \u00bbkapitalci\u00ab in izbiral sem malo na an ban\u2026\u0161tiri mi\u0161i\u2026vija vaja ven<\/em>, malo pa, recimo, na te\u017eo zgodbe, ki naj bi bila najbolj zanimiva za tistega, ki bo prebiral te vrstice.<\/p>\n\n\n\n

Zgodilo se je davnega ’81 leta prej\u0161njega tiso\u010dletja, ko sem bil v trinajstem letu starosti \u0161e vedno pionir s precej nedefiniranim glasbenim okusom. Ma, kaj nedefiniran, takrat nisem imel pojma o muziki. Doma\u010da glasbena vzgoja je namre\u010d temeljila na \u010destitkah in pozdravih ob nedeljski \u017eupi po ma\u0161i. Prilo\u017enost spoznavanja druge muzike sem tako imel le pri sosedovem starej\u0161em tovari\u0161u, ki je bil takrat \u017ee srednje\u0161olski mladinec in je dokaj redno nabavljal nove plo\u0161\u010de. Pri njem sem se tako sre\u010deval z raznimi Doorsi, Kraftwerki, Pink Floydi, Rollingi, Buldo\u017eerji\u2026 Beatle pa sem \u017ee takrat metal v ko\u0161 z raznimi Abbami, Boney M., in takimi pop sranji. Tako sem vsaj mislil.<\/p>\n\n\n\n

Podobno kot vsi moji \u00bbtabol\u0161 prjatli\u00ab sem bil tabornik, in vsako leto smo komaj \u010dakali poletje, da gremo na taborjenje v istrski Karigador. Taborni\u0161ki disciplini navkljub smo imeli na taborjenju prilo\u017enost ob\u010dutiti vsaj del\u010dek tistega nepojasnjenega ob\u010dutka svobode, prepotrebnega za nemoten osebnostni razvoj odra\u0161\u010dajo\u010dega mladi\u010da. Ob prvih \u010dikih, pivu in nerodnih poskusih \u00bbpecanja\u00ab punc, je bilo taborjenje tudi prilo\u017enost spoznavanja novih muzik in piljenja glasbenega okusa. Imeli smo to sre\u010do, da so starej\u0161i taborniki, t.i. klubovci (mladinci), poslu\u0161ali precej zanimivo, \u010dudno muziko. V predelu tabora, ki je bil namenjen le njim, so nabijali ve\u010dji stereo kasetofon, iz katerega se je cele dneve precej glasno sli\u0161ala neka muzika, na katero sem strigel z u\u0161esi. Ni \u0161lo niti za rock, kot sem ga poznal do takrat, niti ni \u0161lo za nekaj, kar je blizu popa. \u0160e najbolj je vse skupaj spominjalo na pank, \u010deprav to tudi pank ni bil.<\/p>\n\n\n\n

\u0160lo je za muziko, ki je prepevala v na\u0161em jeziku; no ja, takrat smo lahko rekli v na\u0161em, oziroma v jeziku, ki smo ga takrat vsi razumeli \u2013 srbohrva\u0161\u010dini. Ena od posko\u010dnic z albuma, ki se je ve\u010dkrat sukal na kasetniku, mi je \u0161e posebej zlezla pod ko\u017eo, zato sem rahlo srame\u017eljivo stopil do \u00bb\u0161efa kasetofona\u00ab in ga povpra\u0161al, kaj poslu\u0161amo. Brez besed mi je pod nos pomolil kaseto v rde\u010dem ovitku, na katerem je pisalo Paket aran\u017eman<\/em>. Pojma nisem imel, kaj to je, niti kaj to pomeni, a sem pazljivo preu\u010dil ovitek, pri \u010demer sem se prvi\u010d resneje seznanil z ne\u010dim, kar je imelo usoden vpliv na moje kasnej\u0161e glasbeno dozorevanje. \u00bb\u0160ef kasetofona\u00ab je opazil to usodno privla\u010dnost in me nekako pokroviteljsko povabil k poslu\u0161anju celega albuma. Uau, kak\u0161en privilegij za mulca, ki je lahko s starej\u0161im klubovcem v koti\u010dku, rezerviranem samo zanje, poslu\u0161al muziko, in to z ovitkom kasete v roki.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010del je s prvim komadom na B strani. Malji\u010dki<\/em> \u2013 VIS Idoli! \u00bbNe me basat, kar takoj ta, najbolj\u0161i komad\u00ab, sem si mislil. Precej \u017eivo mi je ostal v spominu tisti ob\u010dutek, ki me je preplavil po celem telesu. Kocine, kolikor sem jih imel, so se dvignile do maksimuma, nasme\u0161ek se je sam od sebe za\u010drtal na obraz, noga je pri\u010dela spontano cepetati v ritmu \u2026 skratka, zadetek v polno. Ko se je kaseta zavrtela do komada Amerika<\/em> (VIS Idoli), je na moje presene\u010denje \u00bb\u0161efe\u00ab nekaj siknil, prekinil in prevrtel komad naprej \u2026 zame \u0161e danes nerazumljivo dejanje. Sicer sem se kasneje soo\u010dil z (nerazumljivim) dejstvom, da so nekateri lastniki kasete Paket aran\u017eman njim nadle\u017een in predolg komad Amerika celo presnemavali s priljubljenej\u0161imi skladbami VIS Idolov, med katerimi je prednja\u010dila Malena<\/em>, verjetno zaradi tistega \u00bbfukam te\u00ab, kaj pa vem.<\/p>\n\n\n\n

Seveda sem takoj po vrnitvi s taborjenja odskakljal v tolminsko blagovnico, na oddelek z muziko iskat kaseto Paket aran\u017eman. Trgovec se mi je posvetil in me vpra\u0161al, \u010de i\u0161\u010dem kaj posebnega. Povedal sem mu, on pa je rahlo presene\u010den odvrnil: \u00bbNism \u0161e sli\u0161u. Kup Bijelo Dugme, gre ta boj\u0161 u promet, al pa tale ad \u0160ifrerja tud ni slaba\u00ab. Tako sem bil primoran Paket aran\u017eman kupiti ob prvem izletu v Novo Gorico. V  mojih rokah je pristal \u0161e isto poletje, daljnega leta ’81. Kaseto sem drsal do onemoglosti in vse komade sem znal na pamet\u2026Amerike nikoli nisem presnel in mi \u0161e danes predstavlja enega bolj\u0161ih komadov benda VIS Idoli. Sicer je kaseta tam nekje v za\u010detku devetdesetih nekam izginila, a sem takoj stekel k frendu s prazno kaseto TDK D90. Na eno stran sem posnel Paket Aran\u017eman, na drugo pa Odbrana i poslednji dani<\/em> od Idolov.<\/p>\n\n\n\n

Tako je to bilo in danes je precej druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Za konec bom izdal \u0161e ostale \u0161tiri albume, ki so pristali na tehtnici.<\/p>\n\n\n\n

Buldo\u017eer \u2013 Pljuni istini u o\u010di<\/em>, ker mi je LP (prvo izdajo) podaril Marko Brecelj pred kakimi desetimi leti, zradiral originalno posvetilo, namenjeno njegovi teti iz Sarajeva, ki mu je zaradi nestrinjanja z likom in delom Marka Breclja album vrnila, ter zapisal posvetilo meni osebno. Album do takrat verjetno \u0161e ni bil na gramofonu.<\/p>\n\n\n\n

Marko Brecelj \u2013 Cocktail<\/em>, ker je nekaj najbolj\u0161ega, kar imam v zbirki.<\/p>\n\n\n\n

Kraftwerk \u2013 The Man Machine<\/em>, ker je bil to moj prvi stik s Kraftwerki, pa tudi z elektroniko nasploh, \u010de izvzamem razne radijske zadeve tistega \u010dasa ala Popcorn<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Majke \u2013 Razdor<\/em>, ker me je totalno zadel direkt v \u010delo, in me \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

\n