{"id":21259,"date":"2020-05-28T00:59:00","date_gmt":"2020-05-27T22:59:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21259"},"modified":"2020-05-28T12:05:35","modified_gmt":"2020-05-28T10:05:35","slug":"miladojka-youneed-bloodylon","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21259","title":{"rendered":"Miladojka Youneed \u2013 Bloodylon"},"content":{"rendered":"\n

Miladojka Youneed<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bloodylon<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Helidon, 1990<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Nikoli nisem demoniziral JLA. Nikoli nisem pokleknil pod bremenom vseslovenske folklore, ki se je sila juna\u0161ko<\/em> razbohotila po prekratkem obdobju udobnega in ustvarjalnega dru\u017ebenega zati\u0161ja v letu 1990. Herojev <\/em>se kar na enkrat ni dalo ve\u010d niti pre\u0161teti. Prav nasprotno, \u010das v JLA sem do\u017eivljal kot \u010disti punk, kjer sta se \u0161ola \u017eivljenja in \u010disti nesmisel vsakodnevno prepletala warholovsko cini\u010dno. In ki me je, navsezadnje, pripravila, da sem petindvajset let \u017eivel in pre\u017eivel kot prekarec in idealist hkrati.<\/p>\n\n\n\n

Tako sem \u0161e v gu\u0161terskem<\/em> semestru (nevede) unov\u010dil tovari\u0161ko stali\u0161\u010de, saj v zavreli nacionalisti\u010dni lonec nisem hotel potunkati nikogar izmed vpletenih. Bojda sva v kopici zasli\u0161anih do konca neomajna ostala samo dva partizana<\/em>. Necinkaro\u0161a<\/em>! Zasli\u0161evalcu trde, stare voja\u0161ke \u0161ole strogo po pravilu slu\u017ebe<\/em>, ki ni lo\u010devala med oficirji in vojaki in je bila strah in trepet vseh vpletenih, to ni u\u0161lo iz radarja. Na nek spreten na\u010din si je znotraj drugega bataljona ustvaril svojo \u010detico vojakov, ki ji je lahko zaupal, da je upravljal s precej ve\u010djo sestavljeno enoto. To mi je seveda mimo desetarskega \u0161nelkursa<\/em> glavo postavilo v narekovaje ter iz navadnega vojaka povi\u0161alo v bataljonca<\/em>. Tako sem zadol\u017eil tudi pisarno, ki sem si jo preuredil v svoj mali svet.<\/p>\n\n\n\n

Junij 1990. Pisarna 2. bataljona VP 7236\/12 Samobor. Skala radiokasetofona je bila po pravilu naravnana na stojedinicu<\/em>. Mirno, vro\u010de popoldne. Na mizi zadnja \u0161tevilka glasbenega magazina Ritam, Sportske novosti, kasete Zabranjenog pu\u0161enja, \u0110or\u0111eta Bala\u0161evi\u0107a in Bombardiranje New Yorka, po\u0161vedrana mehka zlata \u0161katlica sto\u0161, neoprana d\u017eezva, nekaj umazanih skodelic, v\u017eigalice, cveto\u010di pepelnik \u2026 V predalu Planinski vestnik, Seksi humor, pa tudi kak\u0161na nevezana, a lepljiva zbirka magazina Erotika letnik 1989\/1990. Vse je \u017ee kazalo, da se obeta klasi\u010dno esembejevsko popoldne, ko spiker prekine nadvse korektni niz pesmi z napovedjo: \u00bbA sada, po prvi put na na\u0161em radiu, najnovija pjesma ljubljanskog alternativnog sastava Miladojka Youneed.\u00ab Iz zvo\u010dnikov je usekalo: \u00bbDiscotomia, Profunda, Psihogenes a\u0161a\u0161a\u0161a\u0161a\u0161a! Electrocutiva altarnes\/Tremor, Electricus Trigoris a\u0161a\u0161a\u0161a\u0161a! A lon de qua \/\u0161ilili \u0161alala\/! A lon d’amour \/\u0161ilili \u0161alala\/ A iblu wal \/\u0161ilili \u0161alala\/ \u0161ilili \u0161alala<\/em> \u2026\u00ab Izstrelilo me je iz polbudnega udobja. To je in ni bila tista Miladojka, ki me je spodnesla s prvencem Ghastly Beyond Belief!<\/em> in na Novem rocku 1987. Neprilagojeni freejazzovski-core se je namre\u010d zbratil z drznim acid-rockom, vzdu\u0161jem, ki je takrat u\u0161lo iz manchesterskega kluba Hacienda. Nepomemben dan je kar na enkrat dobil \u0161tevilko: \u010detrtek, 14. junij 1990.<\/p>\n\n\n\n

Dober mesec kasneje je Miladojka Youneed izdala naslednik Bloodylon<\/em>. Prva stvar, ki jo bom naredil po vrnitvi v rojstni Kranj, je bila tako samoumevna sama po sebi. No, druga \u2013 najprej se je bilo potrebno prebiti in vkup sestaviti po celono\u010dnem praznjenju steklenic na golf placu<\/em>. V mestu so bile takrat samo tri enote, kjer si \u2013 od severa proti jugu \u2013 lahko kupil plo\u0161\u010de: Globus, Mladinska knjiga in Elektrotehna. V Globusu plo\u0161\u010de niso imeli, niti v Mladinski knjigi ne, ne v Elektrotehni. Kaj pa sedaj? V Mladinski knjigi imajo vsaj kaseto, cena 83.00 dinarjev. Dvoma ni bilo. Kaseta je \u0161la z menoj domov in takoj postala zvesti sopotnik za vse ve\u010dne \u010dase. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Tu pa se zgodba \u0161e ne zaklju\u010di. Prej omenjenega dru\u017ebenega zati\u0161ja je bilo proti koncu leta \u017ee konec. Prepletali so se tesnoba, pri\u010dakovanje in verovanje v lep\u0161i jutri, mene pa je vse bolj odna\u0161alo v nekaj, kar je pozneje Ante Perkovi\u0107 opredelil kot Sedma republika. Med vsemi politi\u010dnimi parolami, med vsemi osamosvojitvenimi posterji, sem v za\u010detku decembra odkril plakat \u2013 Koncert: Miladojka Youneed, Dvorana Primskovo, 28. decembra 1990. Miro in kolektiv seveda niso vedeli, da v imajo v Kranju lokalni posebne\u017ei \u2013 kot Jon the Postman v Manchestru \u2013 bianco \u010dek za prosto uletavanje<\/em> na oder, pa jih je to sprva, razen ritem ma\u0161ine, nekoliko vrglo iz tira, potem pa so izpra\u0161ili \u0161pil, ki \u0161e vedno visoko kotira v spominjam se<\/em> kranjskega undergrounda.<\/p>\n\n\n\n

Kadarkoli in kjerkoli me (predvsem) v zadnjem \u010dasu nagovorijo, da sestavim lestvico albumov, pesmi, glasbenih spominov\u2026 brez Miladojke Youneed ne gre! In to ne samo zato, ker to\u010dno vem, kje in kdaj sem prvi\u010d zasli\u0161al prvo pesem s prihajajo\u010dega albuma Bloodylon, ampak tudi zato, kaj vse to je premaknilo v meni. Ta zapis posve\u010dam (takrat) kapetanu prve klase Branku Kopa\u010du, brez katerega te zgodbe ne bi bilo, oziroma bi bila druga\u010dna.   <\/p>\n\n\n\n

\n