{"id":21287,"date":"2020-05-27T14:04:47","date_gmt":"2020-05-27T12:04:47","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21287"},"modified":"2020-05-27T14:04:48","modified_gmt":"2020-05-27T12:04:48","slug":"steve-earle-and-the-dukes-ghosts-of-west-virginia","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21287","title":{"rendered":"Steve Earle And The Dukes – Ghosts Of West Virginia"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Vemo, da je Steve Earle \u017ee dolgo eden najglasnej\u0161ih in najvztrajnej\u0161ih kritikov sistema, ki vlada v ZDA. Nekateri (tudi pri nas, v zvezi s podobnimi politikantskimi nebulozami) temu pravijo izdajstvo, drugi patriotizem; tak namre\u010d, ki ne temelji na vihranju z zastavo in sklicevanjem na boga, ko je treba teptat svobodo druga\u010de misle\u010dih: ne hinavski \u00bbpatriotizem\u00ab torej, ampak kriti\u010dna dr\u017eavotvorna dr\u017ea. Steve Earle je o teh re\u010deh \u017ee v \u010dasu Busha mlaj\u0161ega napisal precej pesmi, Trump je prava zlata jama, a Earle ni zgolj kritik zaplankanosti, pa\u010d pa tudi strasten navdu\u0161enec nad zgodovino ZDA, kjer se zadeve spet zakomplicirajo, a pustimo zdaj to.<\/p>\n\n\n\n

Leta 2010 se je v Zahodni Virginiji, rudarski de\u017eelici, ki jo je John Denver neko\u010d imenoval \u00bbskoraj nebesa\u00ab, zgodila eksplozija, ki je vzela \u017eivljenje devetindvajsetim rudarjem. Nekaj let zatem sta k Earlu pristopila pisca s svojim projektom, neke vrste dokumentarno dramo o zgodbah rudarjev, ki so tragedijo pre\u017eiveli, in o dru\u017einah tistih, ki niso. Earle naj bi napisal pesmi kot vezni \u010dlen med tekstom in intervjuji, vsa re\u010d naj bi se imenovala Coal Country<\/em>, januarja 2020 pa se je tudi udejanila in bila premierno predstavljena v enem od gledali\u0161\u010d New York Cityja.<\/p>\n\n\n\n

Nastalo je sedem pesmi, ki so na pri\u010dujo\u010dem albumu in \u0161e tri dodatne pesmi, ki pripovedujejo zgodbe o rudarjih v Zahodni Virginiji, niso pa neposredno povezane s predstavo. Pesmi so posnete v bluegrassovskem tonu, ki prehaja v razli\u010dne folkovsko-bluesovske zvoke, poleg Earlovega glasu pa na plo\u0161\u010di v pesmi If I Could See Your Face Again <\/em>(gre za zaklju\u010dno pesem omenjene predstave) sli\u0161imo Eleanor Whitmore, \u010dlanico Earlove zasedbe The Dukes.<\/p>\n\n\n\n

Ker Steve Earle vedno razmi\u0161lja ve\u010dplastno, si je celoten koncept albuma, \u010de odmislimo gledali\u0161\u010de, zamislil kot nekak\u0161en dialog med sabo in tistimi, ki volijo in politi\u010dno razmi\u0161ljajo druga\u010de kot on. Vemo, da je omenjena zvezna dr\u017eava v tistem delu ZDA, ki ne slovi po naprednih politi\u010dnih te\u017enjah in Earlove pesmi naj bi nagovarjale te ljudi; ne s kakimi politi\u010dnimi agendami, pa\u010d pa z zgodbami in usodami, ki spodbujajo razmi\u0161ljanje. Earle je ob izidu albuma povedal takole: \u00bbPomislil sem, da je navkljub situaciji, kakr\u0161na je zdaj pri nas, moja odgovornost napisati plo\u0161\u010do, ki nagovarja ljudi, ki ne volijo tako kot jaz. \u017delel sem narediti nekaj, ob \u010demer bi se lahko za\u010del ta dialog.\u00ab<\/em> Glede na sedanje stanje duha v ZDA (in po svetu) se tak\u0161no Earlovo razmi\u0161ljanje zdi nekolikanj naivno, a upanje umre zadnje in namen je plemenit.<\/p>\n\n\n\n

Album so ob izidu razglasili za eno Earlovih najbolj\u0161ih plo\u0161\u010d in ob poslu\u0161anju pesmi, kot so Devil Put The Coal In The Ground<\/a>, John Henry Was A Steel Drivin’ Man<\/a>, It’s About Blood<\/a> <\/em>in Black Lung<\/em> se lahko mirno strinjamo, da pri\u010dujo\u010da plo\u0161\u010da tako po kakovosti pisanja kot po tematski sklenjenosti res sodi v vrh Earlovih avtorskih dose\u017ekov, obenem pa nudi celo vrsto referenc; poleg nekaterih zgodovinskih resnic o mentaliteti, denimo v pesmi Union, God And Country<\/a><\/em>, je tu paleta glasbenozgodovinskih sklicev, zve\u010dine v povezavi z rudarskimi in delavskimi pesmimi, ki jih je t. i. \u00bbamericana\u00ab polna. \u017de samo o Johnu Henryju bi se lahko razpisali v debeli knjigi.<\/p>\n\n\n\n

Omenimo torej za zdaj zgolj dve tak\u0161ni referenci. Prva sega v leto 1947, ko je Merle Travis pri zalo\u017ebi Capitol izdal tematsko plo\u0161\u010do Folk Songs From The Hills<\/em>. Gre za rudarske pesmi, povezane s Travisovo mati\u010dno zvezno dr\u017eavo Kentucky, eno najbolj slavnih rudarskih de\u017eelic v ZDA. Na plo\u0161\u010di sre\u010damo nekatere najznamenitej\u0161e Travisove pesmi, dandanes ponarodele, nelo\u010dljivo povezane z rudarji in njihovim \u017eivljenjem, denimo Dark As A Dungeon<\/a> <\/em>in Sixteen Tons<\/em>. Druga referenca je Johnny Cash, navdihnjen z delavskimi pesmimi Merla Travisa, Petea Seegerja in drugih. Zlasti v \u0161estdesetih se je v najrazli\u010dnej\u0161ih kontekstih precej pogosto spogledoval z rudarsko tematiko; leta 1960 je denimo posnel Ride This Train<\/em>, tematski album o popotovanju po razli\u010dnih pokrajinah ZDA in za uvodno pesem postavil Travisovo Loading Coal<\/em>. \u0160e neposrednej\u0161a povezava s pri\u010dujo\u010dim albumom Stevea Earla pa je njegova razli\u010dica zgodbe o Johnu Henryju, epska balada The Legend Of John Henry’s Hammer<\/a>,<\/em> za katero je pogosto trdil, da je eden njegovih najve\u010djih dose\u017ekov, objavil pa jo je leta 1963 na albumu Blood, Sweat And Tears<\/em>, albumu s pesmimi o delavskem razredu. Devetminutna pesem je njegova avtorska plat legende, epopeja, ki se jo spla\u010da sli\u0161ati. Intenzivnost izvedbe nekolikanj dolguje tudi tedanji Cashevi odvisnosti od po\u017eivil in pomirjeval, a ko sem sli\u0161al Earlovo pesem o Johnu Henryju, mi je Cash \u0161vignil skozi mo\u017egane kot strela.<\/p>\n\n\n\n

Merle Travis in Cash sta torej dodatna duhova, ki potujeta skozi pri\u010dujo\u010do Earlovo plo\u0161\u010do, ne glede na lokacijo. Kot re\u010deno, obstaja \u0161e mnogo drugih referenc, a za zdaj raje znova poslu\u0161ajmo tale album in razmislimo o zgodovini, mentaliteti in dialogih. \u010casi so taki, da je dialog skorajda nemogo\u010d, glasba pa ostaja in Earlova empatija je nekolikanj druga\u010dna od denimo Springsteenove, \u010deravno delita zelo podobna politi\u010dna prepri\u010danja. Pa smo spet pri politiki, kajne? Eh, John Henry naj nas pocitra!<\/p>\n\n\n\n