{"id":21298,"date":"2020-06-02T08:58:05","date_gmt":"2020-06-02T06:58:05","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21298"},"modified":"2020-06-02T09:01:04","modified_gmt":"2020-06-02T07:01:04","slug":"dvajset-let-plesanja-na-arhitekturo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21298","title":{"rendered":"Dvajset let plesanja na arhitekturo \u2026"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u2026 ali prigoda o izplesanih copatkih<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017divo se spominjam tistega trenutka, ko sem prvi\u010d od\u0161krtnila vrata v drugem nadstropju na Kersnikovi 4, na katerih je na sprintanem papirju pisalo Muska. Vame je bu\u0161knil vonj po postanih cigaretah. V skromno opremljeni sobi, kjer je bilo pohi\u0161tvo zadnji\u010d v trendu nekje v za\u010detku osemdesetih (vsaj tako se mi je takrat zdelo), je sedela rde\u010delasa pankrokerka (vsaj tako se mi je takrat zdelo). Na\u010drt udinjanja v glasbenem uredni\u0161tvu Radia \u0160tudent ni obrodil sadov. Moje zadnje upanje, preden sem sanje o tem, da bi muziko kdaj sku\u0161ala ubesedovati (kljub svarilu, da je pisati o muziki tako, kot plesati na arhitekturo), dokon\u010dno pokopala, je bilo uredni\u0161tvo Muske. Revije, ki sem jo redno brala, ko je bila \u0161e \u201cbrezimno\u201d glasilo Glasbene mladine Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

\u201cDober dan. Jaz bi pa rada pisala za Musko.\u201d Svet je bil mlad in naiven. Jaz pa tudi. \u201cOkej. Bo\u0161 napisala eno recenzijo koncerta in cedeja, potem bo pa uredni\u0161ki odbor presodil, ali ima\u0161 potencial ali ne, ali bo\u0161 za nas \u0161e kaj napisala ali ne\u201d je hladnokrvno odvrnila tedanja urednica Ika Pru\u0161ek. Lahko si predstavljate kako skrbno, malone bogaboje\u010de, z vsem arzenalom znanja in neznanja, sem takrat ob poslu\u0161anju plate Edija \u0160tefan\u010di\u010da Etbina in koncerta Katic v Cankarju obra\u010dala besede, povedi, \u0161tudirala kontekst, napenjala dramatur\u0161ki lok in mo\u017egane, ter v mislih trepetala pred vsemogo\u010dno komisijo, ki se bo na naslednjem sestanku krohotala mojemu prvemu resnemu, a spodletelemu poskusu plesanja na arhitekturo. \u201cPun\u010dka, pa kaj ti misli\u0161, da ima\u0161 kaj pojma o glasbi?\u201d je bilo nekaj, kar sem morala hitro prerasti in preboleti, \u010de sem hotela pisati. Danes bi temu rekli vsaj mansplaining<\/em>, \u010de ne kar mizogine igrice mo\u010di. In v tistih \u010dasih ga ni manjkalo niti med nekaterimi starej\u0161imi glasbenimi kolegi. Obstajali pa so tudi tak\u0161ni, ki so me spodbujali in sprejeli kot sebi enako. Z njimi sodelujem \u0161e danes, tudi na Novi Muski.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih je treba izre\u010di imena tistih \u201cstarih muskarjev in muskaric\u201d, na katerih ramah sedim in katerih rame so danes namenjene kameradski soborbi \u201cz ramo ob rami\u201d. Bigor, I\u010do, Miha, Mitja, hvala. Pa tudi (poleg \u017ee omenjene biv\u0161e urednice) glasbene kriti\u010darke, kot so Sonja, Varja, Viva, Lejla Bin Nur, ki so mi v gimnazijskih in \u0161tudentskih letih prav tako \u0161irile obzorja in odpirale u\u0161esa.<\/p>\n\n\n\n

Po nekaj dneh sedenja na trnih je urednica Ika sporo\u010dila, da sem prestala test in da lahko \u0161e kaj napi\u0161em. Pa sem. In o muziki pi\u0161em \u0161e danes, \u010deprav vse redkeje in z manj entuziazma kot takrat. Veliko raje jo ustvarjam. Pisanje o ustvarjanju drugih je, vsaj zame, navadno bistveno bolj obremenjeno s stanovskim nelagodjem, (ve\u010dkrat naporno) eti\u010dno ter estetsko previdnostjo artikulacije dela nekoga drugega, saj stojim na obeh bregovih in pove\u010dini poznam tiste, katerih snovanja moram kontekstualizirati, odzrcaliti in presejati. \u0160e danes ne vem, \u010de moj \u201carhitekturni ples\u201d sploh kdo posmatra? \u010ce sploh kdo bere, kar napi\u0161em, napi\u0161emo? In \u010de sploh \u0161e koga sploh nagovorim, nagovorimo?<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Jan Prpi\u0107<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

To, da je glasbeni kritik danes deficitaren, izginjajo\u010d poklic, je posledica ve\u010d desetletij trajajo\u010de sistemati\u010dne obskurizacije ter izgona doma\u010de glasbene ustvarjalnosti, predvsem pa njene kriti\u0161ke refleksije, na popolno medijsko, kulturno in dru\u017ebeno margino. Motrenje dogajanja na svetovnem glasbenem podiju, oziroma vsega, kar se\u017ee visoko \u010dez doma\u010de planke, pa je skorajda povsem potihnilo. Vse, kar se dogaja zunaj na\u0161ih meja, slovenski kulturni politiki in medijski krajini ni ve\u010d relevantno in se prakti\u010dno recenzira le \u0161e zaradi lastnih vzgibov, radovednosti in, seveda, pro bono. Kljub temu svet \u0161e poslu\u0161amo. Spremljamo. Pi\u0161emo. Ker kljub \u017eicam, zidovom, ograjam, plankom, in danes tudi zaprtim mejam, no\u010demo (p)ostati avtarki\u010dna provinca. Tudi zato je, mimogrede, pred dobrimi desetimi leti \u201cpadla\u201d Muska.<\/p>\n\n\n\n

Kritika, ki mora biti po mojem mnenju \u010dimbolj stvarno, povedno, estetsko in dru\u017ebeno ovrednotenje neke tvarine in tvariteljev_ic v \u010dasu in prostoru, in ki z enako potentnostjo in potenciali komunicira tako z bralci_kami in odjemalci_kami muzik kot s samimi avtorji_cami in scenami, danes o\u010ditno ni ve\u010d potrebna nikomur. Promocijsko gradivo in eno ali dvostav\u010dni mnenjski \u201cblurbi\u201d so v zadnjem desetletju zamenjali temeljno stre\u0161no konstrukcijo za smre\u010dico na vrhu strehe, vsebino za imid\u017e.<\/p>\n\n\n\n

V zadnjem desetletju sem od doma\u010dih glasbenikov_ic ve\u010dkrat dobila povabila, da bi komu napisala \u201clepo kritiko\u201d. Ne promocijsko besedilo, ampak kritiko. Lepo kritiko, prosim lepo! Nekateri bi mi za to celo primaknili kak evro. Tak\u0161na nespodobna, sporna povabila zgolj ka\u017eejo na popolno nerazumevanje in non\u0161alanten odnos do vzajemne, enakovredne, neodvisne odnosnosti in spo\u0161tljive kohabitacije, ki jo ustvarjata ter negujeta kritik_\u010darka in avtor_ica, sodruga in tvaritelja glasbenih scen, ter nenazadnje do profesionalne in osebne integritete pi\u0161o\u010de_ga. In v tak\u0161nem ozra\u010dju se mi ne ljubi ve\u010d pisati o drugih, razen, ko me nekaj zares premakne. In \u010de me za to nih\u010de od tistih, ki so bili tako ali druga\u010de vpleteni v proces nastajanja ali promoviranja nekega izdelka, ne prosi ali to celo zahteva.<\/p>\n\n\n\n

Saj smo se razumeli, kajne? Lepih kritik po naro\u010dilu ne pi\u0161em. Hvala lepa.<\/p>\n\n\n\n

Z razumevanjem svoje vloge v procesu ubesedovanja neubesedljivega pa imamo, roko na srce, v\u010dasih te\u017eave tudi mi znotraj kriti\u0161ko pi\u0161o\u010de srenje, oziroma tistega, kar je od nje ostalo. Namre\u010d, vsako besedilo, ki ga napi\u0161emo z namenom javne obelodanitve, je v prvi vrsti na\u0161a komunikacija z bralci_kami. Nagovarjanje k soudele\u017ebi, povabilo v svet, kjer se godbe mislijo, premi\u0161ljujejo in reflektirajo skozi besedotvorni aparat za druge in zaradi drugih. Gre za obliko tvorjenja skupnosti, v kateri poleg svobodnega izra\u017eanja obstajajo tudi dolo\u010dena pravila igre. In eno temeljnih je odgovornost do materije in seveda tudi do bralca_ke. Do razumljive, jasne artikulacije, ki nas je zmo\u017ena nagovoriti skozi intimne registre. Ob branju marsikatere recenzije se mi namre\u010d dozdeva, da me pi\u0161o\u010di_a z ni\u010demer ne povabi ne k sebi ne k tvarini, ki jo razgrinja. Iz napisanega ne znam razbrati, kaj je umetnik_ca s tem \u017eelel_a povedati. To seveda ni posledica zgolj nekih generacijskih nesporazumov ali trendovskih kapric, ampak \u2013 zopet \u2013 ve\u010ddesetletnega nevlaganja v nove kadre in v urjenje kriti\u0161kih peres. Konec koncev pi\u0161emo za druge, ne zase. In da, ta \u201cgreh\u201d verjetno lahko (za)pi\u0161em tudi na svojo du\u0161o. Hvala za razumevanje. Mislim hudo resno in dobesedno!<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Na pohodu s koro\u0161kimi Slovenci, Ro\u017e, junij 2016<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Po desetletju prostovoljenja s kolegi in kolegicami  \u0161e vedno vztrajam pri Novi Muski. Predvsem zato, ker mi Nova Muska predstavlja prostor svobode. Kjer pi\u0161em, kar \u017eelim, kakor \u017eelim in o komer\/\u010demer \u017eelim. Svoboda ima vedno najvi\u0161jo ceno. To zelo dobro vemo tudi vsi tisti in vse tiste, ki delujemo v prekarnih poklicih in na neodvisnih scenah. Ki ne ustvarjamo zato, ker lahko, ampak, ker moramo \u2013 tudi in predvsem zaradi lastnih notranjih vzgibov, radovednosti, \u017eelje po izra\u017eanju skozi besedo, zvok, gib, materijo, zase in za druge… zaradi (dovolite, da sem zdajle mal\u010dek numinozna) poklicanosti. Ne glede na omalova\u017eevajo\u010de, ignorantske, poni\u017eevalne in prete\u010de diskurze vsakokratnih kulturno-politi\u010dnih struktur, ki zastrupljajo konstruktivno dialo\u0161kost \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega in kulturnega konsenza, v katerem sodelujemo vsi.<\/p>\n\n\n\n

Nova Muska je produkt kriz, oziroma odgovor nanje. Tako je bilo, ko smo spletno revijo ustanavljali, in tako je tudi danes. \u0160e ve\u010d, Novo Musko, njeno ustvarjalno in uporabni\u0161ko telo vsaka kriza vedno znova spodbudi k \u0161e bolj aktivnemu delovanju in kreativnemu sooblikovanju sidri\u0161\u010d svobodnega izra\u017eanja. Vse od za\u010detka te \u201ckoronakrize\u201d, ki je prerasla v odkrit boj za ideolo\u0161ko uzurpacijo in hegemonijo javnega prostora ter \u010dlovekovih svobo\u0161\u010din (med katere spade tudi kultivirana beseda!), vam malone vsak dan ponujamo nove vsebine, ki nastajajo zato, ker nam je, kot skupnosti bero\u010dih in pi\u0161o\u010dih, mar za to, da se ne utopimo v kolektivni greznici vsakdana, v toksi\u010dnem hrupu voja\u0161kih letal ali tvitera\u0161kih psihoz. Ker je muzika za mnoge brezu\u0161esnike_ce in brezsr\u010dnike_ce tega sveta neskon\u010dno ve\u010dja od tega, kar je pripravljen_a (intuitivno ali kognitivno) razumeti in ponotranjiti.<\/p>\n\n\n\n

Tvorno sodelovanje pri ustvarjanju Nove Muske je zato tudi oblika upora proti vsemu na\u0161tetemu. Upor, ki se ne manifestira zgolj v najbolj o\u010ditnih in eskaliranih protestni\u0161kih oblikah, ali tistemu, kar je vredno bodisi medijske, politi\u010dne, ljudske pozornosti ali zgra\u017eanja, ampak predvsem v tistem, kar deluje zunaj in mimo tega. V mnogih obrobnih oblikah samoniklosti, ki jih ustvarjamo skupaj, da la\u017eje \u017eivimo in pre\u017eivimo.<\/p>\n\n\n\n

Nova Muska je kot samonikla tvarina ter hkrati tudi kot dru\u017ebeni, glasbeni in medijski konsenz med nami in vami, obenem tudi neodvisna od vseh finan\u010dnih oblik pomo\u010di. Kar ima seveda svoje slabosti (o katerih bo gotovo pisal kdo drug), a ima tudi eno najve\u010djih prednosti, saj je prav zaradi tega ne more ukiniti ali uti\u0161ati nih\u010de. Razen, \u010de se ne ukine ali uti\u0161a sama. <\/p>\n\n\n\n

Po vseh teh dolgih letih tako \u0161e vedno in vsaki\u010d znova (in zadnje mesece vsak dan) za mojo Novo Musko obujem povsem obrabljene plesne copatke in ple\u0161em po arhitekturi. Fristajl. Na vrata pa mi ni potrebno ve\u010d trkati.<\/p>\n\n\n\n

Na dana\u0161nji dan pred natanko desetimi leti, 2.6.2010, smo na Novi Muski objavili prvi prispevek. To je bila recenzija koncerta Ksenije Jus v \u0160panskih borcih z naslovom Svetilnik hrepenenja<\/em><\/a>, ki jo je spisalo tenko\u010dutno pero Varje Velikonja. In od takrat naprej se je na doti\u010dni spletni strani zvrstilo na stotine prispevkov. Vsak zase je na svoj na\u010din svetilnik hrepenenja.<\/p>\n\n\n\n

Vse najbolj\u0161e, draga Nova Muska! Vse najbolj\u0161e in sre\u010dno nam, ki pi\u0161emo in vam, ki nas berete ter tako ali druga\u010de podpirate!<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

10 let Nove Muske<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":21299,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,74],"tags":[],"class_list":["post-21298","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21298","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=21298"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21298\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21312,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21298\/revisions\/21312"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/21299"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=21298"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=21298"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=21298"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}