{"id":21327,"date":"2020-06-05T00:49:00","date_gmt":"2020-06-04T22:49:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21327"},"modified":"2020-06-05T14:38:27","modified_gmt":"2020-06-05T12:38:27","slug":"obalni-oktet-izola-fuk-je-kranjcem-kratek-cas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21327","title":{"rendered":"Obalni oktet Izola \u2013 Fuk je Kranjcem kratek \u010das"},"content":{"rendered":"\n

Obalni oktet Izola<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Fuk je Kranjcem kratek \u010das*<\/strong><\/p>\n\n\n\n

ZKP RTV Slovenija, 1991<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ko se me pred meseci, tam nekje na za\u010detku karantenske osame, iz Nove Muske kontaktirali s tuzadevno pobudo, sem se glede na pere\u010do situacijo, v kateri se je takrat zna\u0161la lokalna glasbena realnost, solidarnostno odlo\u010dil, da bom za to rubriko izbral album doma\u010de skupine. Namre\u010d, tudi iz tega bazena se mi jih je kar nekaj trdno zasidralo med u\u0161esa. Prvi impulz, ki se mi je utrnil glede izbora je bil Slon med porcelanom<\/em> La\u010dnega Franza, preprosto zato, ker je bil to moj prvi lasten vinilni LP, ki mi ga je teta (ja, kar od\u0161tekana) podarila za rojstni dan v petem razredu osnovne \u0161ole in je s svojimi stihi tipa \u00bbZmanjkalo je pravih butlov. Zmanjkalo je. Nimam \u010dasa \u2026\u00ab predstavljal precej so\u010den kontrapunkt indijanaricam Karla Maya, ki smo jih po\u017eirali v tistih letih. No, ko pa sem se kon\u010dno dejansko spravil k pisanju, sem se impulzivno odlo\u010dil, da bom vseeno raje osvetlil neko drugo pesmarico, izklju\u010dno pogro\u0161nih stihov, \u010de se nave\u017eem na tistega \u00bbspodaj res brez la la la la\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Odra\u0161\u010dal sem v predmestni soseski Ljubljane in za hi\u0161o smo imeli pergolo, pod katero je o\u010de s svojo klapo kar redno veselja\u010dil. Stalni udele\u017eenec teh veselja\u010denj je bil tudi lokalni ljubitelj maliganov in raztegovalec frajtonarice Frenk s precej omejenim repertoarjem (v spominu imam, kot da je vedno znova na\u017eigal zgolj tisto \u0160e, \u0161e, \u0161e en krajca\u010dek mam \u2026 <\/em>pa mu s tem morda vendarle delam krivico). Kakorkoli, bolj ko so bili mo\u017eaki pijani, bolj opolzke so rezgetali; \u017eenam v ne preve\u010d iskreno zgra\u017eanje, nam deci pa v toliko ve\u010djo zabavo, malo pa menda tudi v poduk. In bilo mi je 16 let, ko je na eno izmed teh sre\u010danj o\u010detov kamerad Cegi privlekel kaseto, ki je med prisotnimi vinopivci nemudoma po\u017eela najprej val krohota in nato \u0161e cunami odobravanja. Fuk je Krajncem kratek \u010das<\/em>. No, ko so jo o\u010daki nekajkrat zapored preposlu\u0161ali in so si morali vendarle malo oddahniti od vse te silne perverzije \u2013 za intermezzo pa je Frenk spet urezal tisti svoj evergreeen \u2013, sem jim kaseto neopazno izmaknil, presnel s funkcijo hitrega snemanja na kromdioksidno TDK-jevko in jim jo vrnil v kasetar \u0161e predno so jo sploh pogre\u0161ili.<\/p>\n\n\n\n

Tako je album pri\u0161el v mojo zbirko, s presnemavanjem pa kmalu zatem proniknil tudi v \u0161ir\u0161o klapo so\u0161olcev in prijateljev, saj je bila, milo re\u010deno, tematika za adolescente seveda precej zanimiva. Takoj smo vsi znali vse stihe na pamet in v naslednjih letih je malokateri \u017eur minil brez \u00bbO\u0161tarija \u0161tevilka ena, cibum cibum cibum\u00ab in ostalih vi\u017e iz albuma.<\/p>\n\n\n\n

Ko sem pred pisanjem tega teksta pobrskal po spletu in si ponovno zavrtel vse te komade, sem z muzajo\u010dim se zadovoljstvom ugotovil, da jih \u0161e vedno znam prakti\u010dno skoraj vse na izust, pa jih nisem sli\u0161al \u017ee pribli\u017eno 25 let! In ko takole premi\u0161ljujem o tej plo\u0161\u010di, retrospektivno ugotavljam, da mi je album morda tako dobro ostal v spominu tudi zato, ker vendarle premore kar nekaj kvalitet, ki jih \u0161e sedaj obrajtam. Kot prvo pade v o\u010di o\u010ditna dihotomija med kvantarsko vsebino (\u00bbsmo na klop jih polo\u017eili in po vrsti nategnili\u00ab) in po\u0161tirkanim zborovskim petjem Izolskega okteta. Tovrstne \u2013 morda zgolj navidezne \u2013 disonance med besedilom in glasbo me \u0161e sedaj pritegnejo, tudi pri lastnem ustvarjanju. Nadalje, mnoge izmed teh pesmi iz\u017earevajo precej\u0161no dozo le\u017eerne vseenskosti ali celo jebivetrske non\u0161alance, skoraj v Lou Reedovskem fazonu iz obdobja Transformerja<\/em> \u2013 no, kaj pa si naj drugega mislimo ob stihu, kot na primer \u00bb\u010de pa kurb ne bo zadosti, riti naj nastav’jo gosti\u00ab? Sploh je album humoren na zelo samosvoj, zagovedno-surrealisti\u010den na\u010din (\u00bbna vratih je napisano: kurc pa kislo zelje!\u00ab) in izrecno ‘politi\u010dno nekorekten’, saj nedvomno parodira vse dru\u017ebene skupine po vrsti, torej \u017eali vse in vsakogar \u2013 pa ‘ko voli nek izvoli!’<\/p>\n\n\n\n

Naslednje, kar ugotavljam je, da je bil o\u010ditno ravno ta album prvi v moji zbirki etno oziroma ljudske glasbe, kateremu so \u0161ele nato sledile plo\u0161\u010de Istranove, Trinajstega praseta, Kurje ko\u017ee, Trutamore Slovenice, Tolovaja Mataja in drugih, zaradi katerih sem po \u017ee skoraj kon\u010danem \u0161tudiju krajinske arhitekture presedlal na etnologijo. In ta poteza je vendarle mo\u010dno zaznamovala moje nadaljnje \u017eivljenje. Pa \u0161e v nekaj sem prepri\u010dan: s hormoni nabiti najstniki gotovo ne bi s tak\u0161nim \u017earom tam nekje proti jutru ob kakem \u0161e odprtem \u0161anku ali poscanem drevesu v kvazi ve\u010dglasju prepevali kak\u0161ne Izidor ov\u010dice pasel<\/em>, kot smo blejali \u00bbsova v spalni srajci, tralala \u2013 \u010duk pa miga z jajci, hopsasa\u00ab. Kar pa je bil vendarle tudi nek svojevrsten pevski trening, jebiga.<\/p>\n\n\n\n

*<\/strong> Izdajatelju jo je najverjetneje zagodel tiskarski \u0161krat in pohrustal \u00bbv\u00ab, saj bi se kaseta, glede na naslov knji\u017ene antologije in ute\u010dene fraze, o\u010ditno morala imenovati <\/em>Fuk je Kranjcem v kratek \u010das.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\n