{"id":21333,"date":"2020-06-06T00:02:00","date_gmt":"2020-06-05T22:02:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21333"},"modified":"2020-06-02T17:15:38","modified_gmt":"2020-06-02T15:15:38","slug":"desetletje-ni-vedno-dolgo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21333","title":{"rendered":"Desetletje ni vedno dolgo"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ob desetletnici Nove muske skozi o\u010di pisuna<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Veseli Or\u0161oli\u0107 in Oto Pestner sta leta 1980 napisala pesem Ho\u0107u<\/em>, ki je imela zelo preprosto sporo\u010dilo: \u00bbJa dobro znam \u0161to ho\u010du, ho\u0107u da vide tko sam ja!\u00ab Oto je s tisto plo\u0161\u010do dosegel svoj eksperimentalni vrh, ki ga ni nikoli ve\u010d ponovil, meni pa ta pesem hodi po glavi \u017ee dneve, vsaj od takrat, ko sem ob BIGorjevem pozivu, naj ob jubileju Nove Muske<\/em> kaj napi\u0161emo, seveda juna\u0161ko prikimal. Deset let se v\u010dasih vle\u010de, a tole je minilo kot blisk, pa te besede niso floskula. Prehod iz revije Muska<\/em>, ki je dolga leta pogumno branila ugled Glasbene mladine<\/em>, a je bila naposled br\u017e\u010das le preve\u010d alter za svoje dobro (kar se je pozneje pokazalo pri rojstvu tiskane revije Glasna<\/em>, ki tudi \u0161e hrabro \u017eivi),v revijo Nova Muska <\/em>je bil bliskovito u\u010dinkovit, vsaj meni se je zdelo tako, in to pravzaprav na za\u010detku obdobja booma t. i. \u00bbspletnih medijev\u00ab, ko se \u0161e ni \u010disto dobro vedelo, kaj za en vrag pravzaprav to je, kako bo z bralci, ali bomo vsi, ki imamo v rokah radi papir, hodili naokrog namrgodeni v slogu tistega Krpanovega monologa: \u0161e konja nam je izpridil … Na sre\u010do je bilo to obdobje tudi precej in hot\u00e9 (silom prilike, ka\u017eu, ali nije ba\u0161 sasvim tako) brigadirsko, tuhtanje o usodi nove oblike medija (ali novega medija) pa se je realiziralo v obliki portala, ki \u017eivi in diha, ne s kovanimi novci v \u017eepu (Elvis je leta 1967 pel: \u00bbWho needs money? Not me!\u00ab), pa\u010d pa z bogato paleto \u010dlankov, recenzij, esejev in fotozgodb. Veseli in Oto sta imela torej prav: Nova Muska<\/em> je vedela, kaj ho\u010de, in to tudi pokazala, na povsem svoj, gverilski na\u010din, a jebat ga, na podoben na\u010din se je pred devetinsedemdesetimi leti \u0161lo v gozdove in za hip izbolj\u0161alo podobo sveta. Primerjava je drzna, a je v teh \u010dasih ne gre zanemariti. Skratka, \u010de povemo v enem stavku: portal spletne revije Nova muska <\/em>se je v desetih letih z \u017eepi, polnimi veselja do bele\u017eenja in zapisovanja, in s pestro ponudbo vsebine kar dodobra in referen\u010dno zasidral v anale glasbene zgodovine in novinarstva.<\/p>\n\n\n\n

Leta 2010 sem bil \u017ee kar po\u0161teno sit \u00bbustaljenih obrazcev\u00ab pisanja recenzij: da mora\u0161 najprej povedati to in to, nato to in to, se razpisati o tem in tem in na koncu re\u010di to in to. Dovolj mi je bilo omejitev znakov, kraj\u0161anj vsebine, dejstva, da se je mo\u010d le \u0161e redkokje zares razpisovati, in ko sem dobil mo\u017enost, da se \u017ee na za\u010detku pridru\u017eim ekipi Nove Muske<\/em>, sem najprej pomislil na ustvarjalno svobodo: bojo rezali, sekali, klestili, pripravljali les, ga v butaro vezali, ravnali si ga vmes, bojo morda posegali v tekst kako druga\u010de, s predlogi, da \u010drtam to ali ono referenco ali traktat, ki na videz nima ni\u010d z vsebino, pa vendarle ima …? Pomembno mi je bilo tudi, da ne pride do zmrdovanja pri predlogih samih, denimo: ah, o Springsteenu pa \u017ee ne bode\u0161 pisal, mi\u0161ice so za Fitnes<\/em>. Ker sem za tiskano predhodnico Nove muske, <\/em>\u017ee omenjeno Musko<\/em>, redno pisal od leta 1999, sprva pod patrona\u017eo Janeta Webra, \u010digar oddajo sem takrat in naslednjih \u0161est let pomagal soustvarjati na Valu 202, nato pa samostojno, s \u010dimer se je urednica Ika Pru\u0161ek pogumno strinjala, sem si nabral \u010deden kup\u010dek \u00bbsvojih\u00ab izvajalk in izvajalcev, ki sem jih nato prinesel v nov medij kot zavarovalni\u010darji prinesejo svoje stranke, ko zamenjajo firmo. Nato sem seveda, kot se spodobi, seznam strank \u0161iril in gnetel. Videl sem, da so ustanovitelji spletne revije ljudje, ki jih poznam in jim zaupam, pa sem 5. avgusta 2010 za Novo musko<\/em> napisal prvi prispevek, recenzijo plo\u0161\u010de Loudona Wainwrighta III. 10 Songs For The New Depression<\/em><\/a> … Saj res, takrat je, \u010de\u0161 kao, udarila kriza, kajne, bil sem kratek \u010das v redni slu\u017ebi, ravno \u0161e za rep, ker sem septembra \u0161el spet na svoje in potem na svojem tudi ostal, ker kdo bi pa zaposlil komparativista z raznoraznimi delovnimi izku\u0161njami od vihtenja peresa do servisiranja geplov, ki ves \u010das nekaj kraca in nikoli ne ve\u0161, kdaj bo u\u0161el nazaj v Woodstock? Zanimiva in napa\u010dna predstava o bivanjskih vpra\u0161anjih posameznika, tudi kulturnega delavca (\u00bbhja, \u010de ste fizikalc, pa itak niste kompetentni za razpravljanje o kulturi!\u00ab mi je svoj\u010das na neki tiskovni zabrusil neznanec), ki pa ji ne takrat ne danes ne moremo do \u017eivega. In tudi tu je Nova Muska <\/em>ostala brezkompromisna: v \u010dlankih, ki smo jih pisali, smo smeli razmi\u0161ljati. Danes stojimo na drugem bookendu desetletja, vidimo, kako stra\u0161no d\u00e9j\u00e0 vu<\/em> je zgodovina, in \u0161e vedno smemo razmi\u0161ljati, vsaj v tem koti\u010dku. Kar je, \u010de prav pomislim, pravzaprav najve\u010dji dose\u017eek revije in portala.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Lenka Krajnc<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav so urednice in uredniki, prej Tit, zadnja leta BIGor, pa Katarina tudi, verjetno ve\u010dkrat pomislili: ta kurba Krajnc ne da miru, kar naprej po\u0161ilja te svoje mrtvake, da jih moramo linkat in objavljat, niso nikoli godrnjali. Seveda to zapisujem samoironi\u010dno: za revijo sem namre\u010d vedno pisal v sunkih \u2013 plo\u0161\u010de so se nabrale, pa sem jih po\u0161iljal, potem nekaj \u010dasa ni\u010d, potem spet \u2013 a po zaslugi revije sem lahko objavil kak esej, ki bi sicer ostal v predalu, videl marsikateri koncert, ki ga sicer ne bi, imel sem privilegij, da sem lahko o tem koncertu tudi pisal, in imel sem tudi izgovor, da sem lahko nabavil ali na\u017eical marsikatero plo\u0161\u010do, ki je sicer ne bi imel. Za arhivskega hr\u010dka, kakr\u0161en sem, je to seveda blagoslov, in \u010de nadaljujem s svetopisemskim vernikularjem, lahko uredni\u0161tvu re\u010dem samo: veliko bo va\u0161e pla\u010dilo v nebesih. Pa moje, upam, tudi. Na zdravje torej in naj se gverila ne kon\u010da, tak\u0161na ali druga\u010dna! Ne vemo, kaj nas \u010daka (kar je lahko pol u\u017eitka in pol stresa, zlasti zdaj, ko moramo (\u010deprav ne znamo) kolesariti za osnovne pravice), a saj nismo pravzaprav nikoli, zato pa je vihteti pero izjemno pomembna zadeva, spletno ali fizi\u010dno. Tudi jezike je treba sukati, seveda spo\u0161tljivo in z argumenti. In ne pozabiti na to, da lahko, tudi ko je \u0161e taka pizdarija, zve\u010der mirno zaspimo s svojim najljub\u0161im LP-jem. Vse najbolj\u0161e torej, Nova muska<\/em>!<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

10 let Nove Muske \/ Matej Krajnc<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":21299,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,74],"tags":[],"class_list":["post-21333","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21333","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=21333"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21333\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21352,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21333\/revisions\/21352"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/21299"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=21333"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=21333"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=21333"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}