{"id":21363,"date":"2020-06-08T01:51:00","date_gmt":"2020-06-07T23:51:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21363"},"modified":"2020-06-08T10:56:54","modified_gmt":"2020-06-08T08:56:54","slug":"pripoved-o-x","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21363","title":{"rendered":"Pripoved o X"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Kaj pomeni dobiti kri\u017eec v \u017eivljenju nisem razumel, ko mi je to povedala moja stara mama, davno nazaj. Starej\u0161i ljudje so sicer rekli kar ‘kri\u017e’, ampak tudi s tem si nisem vedel kaj po\u010deti. \u0160ele, ko sem spoznal, da na na\u0161i stari uri, ki je visela na steni v kuhinji, tiste \u010drtice, I-ji, V-ji in X-si pomenijo \u0161tevilke, sem doumel. Razumel sem, da \u010das te\u010de po \u0161tevil\u010dnici. Vendar sem razumel samo kako te\u010de, nisem pa razumel zakaj. To me \u0161e danes v\u010dasih mu\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Svoj prvi kri\u017eec sem dobil nekje v osnovni \u0161oli. Nanj sem bil sila ponosen, saj sem lahko izgovarjal svoja leta kon\u010dno v dvomestnih \u0161tevilkah. In lahko sem \u0161el sam v trgovino in lahko sem tudi sam prinesel domov, saj sem bil \u017ee fant z enim kri\u017ecem. In z enico pred vsemi ostalimi \u0161tevilkami. To je bilo izredno pomembno. Res. Takrat.<\/p>\n\n\n\n

Drugega sem fasal na faksu. Leto kasneje sem postal polnoleten, kakor se je izrazil moj o\u010de, ki nikakor in nikoli ni priznaval tistih pi\u0161kavih 18 let za kakr\u0161nokoli mejo v smeri odraslosti. Ta ‘drugi kri\u017eec’ me je popeljal tudi v objem pisanja nekdanje revije GM, zame biblije takratnega pogleda na glasbeno \u017eivljenje. Na akademiji za glasbo si nekaj veljal samo, \u010de so ti objavili tekst v GM. In so mi. Bila je tudi Kaja \u0160ivic. Hvala Kaja. In sem paradiral potem naokoli kot ’tisti’, ki je v \u017eivljenju uspel. Kak\u0161ni \u010dasi. Bral sem Jacka Keruacka, za katerega takrat \u0161e nih\u010de ni sli\u0161al, pa Allena Ginsberga, v moji torbi je bil Hans Arp, pa Magnus Enzensberger, Freud, Reich (!), Deleuze, Guattari, Foucault in \u0161e cel kup drugih, ki sem jih \u017ee pozabil. Kak\u0161ni \u010dasi, res.<\/p>\n\n\n\n

Tretji kri\u017eec dobi\u0161 nekako skupaj z dru\u017eino. O\u017ejo, svojo, tujo, raz\u0161irjeno, dodano, priklopljeno, pove\u010dano, nara\u0161\u010dajo\u010do, kakopak. Nanj si nekoliko manj ponosen, kakor na prva dva, ampak kri\u017eec pa je le kri\u017eec. V tistem \u010dasu napi\u0161em ponovno nekaj za GM in se spi\u010dim na mrtvo z enim stanovskim kolegom, ker smatram, da je napaka, da je za svoje glasbene pamflete in kompozicijske oslarije dobil nagrado Zlata ptica. Poimenujem ga za ‘zlatopti\u010dnika’, karkoli sem \u017ee smatral, da to pomeni. Ampak klapa okoli njega mi seveda ni ostala dol\u017ena in so ob priliki veselo pohodili in z umazanimi \u0161kornji poteptali eno mojo praizvedbo. Govorim seveda v prispodobah. Vedel sem, da bo grdo, pa sem bil pripravljen. Revija GM je tudi to dobro sprejela, jaz pa \u010dastno, pokon\u010dno in s stisnjeno desnico. Pri nas, v na\u0161ih koncih, bi takrat rekli aufbiks, pa bi bilo hitro zmenjeno. Toda tu je \u0161lo za \u010dast na papirju, v glasbi, partiturah, notah, umetnosti. Vite\u0161ko, romanti\u010dno. Mater sem bil ponosen na kri\u017eec.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u010cetrti kri\u017eec dobi\u0161 pa \u017ee v druga\u010dnih okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n\n\n\n

Pri\u0161el sem k Iki (Pru\u0161ek) in se ponudil. Potreboval sem ponovno nekaj tega adrenalina, pisarskega tipkanja, kovanja glasbenih misli in vsega, kar k temu priti\u010de. Ika je pokimala, verjetno tudi zato, ker je zaslutila, da nisem samo klasi\u010dno izgledajo\u010d akademski glasbenik, \u010deprav mi tako pi\u0161e na diplomi. Eh, kaj vse papir prenese. Pa se je za\u010delo \u2013 najprej resni\u010dno na papirju pri tiskani reviji z naslovom Muska, potem pa virtualno, dalje na spletu \u2013 v Novi Muski. Padel je tudi (moj) peti kri\u017eec, tisti znameniti rimski L. Potem pa je e-Nova Muska sre\u010dala svojega prvega. Odli\u010dno!<\/p>\n\n\n\n

Ne morem re\u010di, da nisem skrajno ponosen na vse vas, ki jo ustvarjate. Resni\u010dno sem. Blazno. Prehodili smo pot od zapeljevanja in ovohavanja do zaljubljenosti in tedenskih zmenkov, pa hitrih in drznih pasa\u017e, potem pa vse do zrele ljubezni in, kar je zame najpomembnej\u0161e, do pripadnosti. To izredno redki zmorejo. Pripadnost. Sedaj si pripadamo. Preprosto \u2013 smo:<\/p>\n\n\n\n

Bigor, ta pomor\u0161\u010dak, vitez neustra\u0161nega reda in kapitan, ki krmari med valovi mnogih glasbenih nesmislov, ki se na trgu umetnosti dogajajo in nam vedno ka\u017ee dober kompas; pa I\u010do, ki \u0161pi\u010di nenehno dobra u\u0161esa med dru\u017ebenim in glasbenim; veliki foto mojster med mojstri \u017diga, z najlep\u0161imi glasbeniki v \u010db, kar sem jih kdaj videl; Jo\u017ee kot deus ex machina, dale\u010d in blizu z vsem, kar se potrebuje; Katarina v vsem, kar samo Katarina zmore, zame eteri\u010dna in stvarna, na Zemlji in vedno tudi drugje; Ika \u2013 prva muza Nove Muske, udarna in preudarna, vedno tam, kjer se dogaja in dogodi; Tit, mojster celotne on-line podobe in vsega, kar se da klikati, gledati in sli\u0161ati na e-strani Nova Muska; ter \u0161tevilni sodelavci in sodelavke, ki polnijo Novo Musko vedno na novo. Hvala za vse to in \u2013 za vse vas.<\/p>\n\n\n\n

Deset let je prvi X. Sedaj \u017ee lahko gre Nova Muska sama v trgovino in ni je ve\u010d strah iti preko ceste. Zna sama. Sedaj ima \u017ee svoj lastni X pred ostalimi \u0161tevilkami. Vsi ostali smo medtem prav tako dobili \u0161e dodatni kri\u017eec, a ni\u010d zato. Prostora je \u0161e dovolj. Gremo po XX, potem pa … kar bo, pa bo. Se beremo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

10 let Nove Muske \/ Mitja Reichenberg<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":21299,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,74],"tags":[],"class_list":["post-21363","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21363","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=21363"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21363\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21413,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21363\/revisions\/21413"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/21299"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=21363"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=21363"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=21363"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}