{"id":21373,"date":"2020-06-09T01:20:00","date_gmt":"2020-06-08T23:20:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21373"},"modified":"2020-06-09T11:11:57","modified_gmt":"2020-06-09T09:11:57","slug":"tomaz-pengov-odpotovanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21373","title":{"rendered":"Toma\u017e Pengov \u2013 Odpotovanja"},"content":{"rendered":"\n

Toma\u017e Pengov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Odpotovanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0160KUC, 1973<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Nekatere re\u010di si \u010dlovek pa\u010d zapomni; okus tiste slastne \u010dokoladne torte, ki mu jo je mama pripravila za peti rojstni dan, neroden padec s kolesa, zaradi katerega ima \u0161e zdaj brazgotino nad levim o\u010desom (a je, resnici na ljubo, precej manj opazna kot pred desetletji), prvi film, ki si ga je s simpatijo ogledal v doma\u010dem kinu \u2013 in seveda (prvi) poljub, ki mu je sledil. Kadar se \u017eeli vrniti v ’tisti \u010das’, ponovno u\u017eiti trenutek ali pa se v njem znajde povsem pomotoma ali nevede, za tem verjetno ti\u010di prav glasba; \u017ee uvodni takti komada, ki ga je poslu\u0161al, ko se je prvi\u010d s prijatelji zares napil in kasneje, v zgodnjih jutranjih urah, pobruhal sosedov dovoz, ga teleportirajo v neko drugo realnost \u2013 v \u010dasovni pas, kjer je spet star osemnajst let, kjer z vrstniki kadi poceni cigarete in (pretirano) odi\u0161avljen \u010daka, da se kon\u010dno odprejo vrata priljubljene diskoteke.<\/p>\n\n\n\n

Tako nekako se je zgodilo tudi meni. Spomnim se, da sem sedela v spalnici \u0161tudentskega stanovanja v Mostah, na obraz nana\u0161ala \u0161e zadnji sloj maskare in se prito\u017eevala nad delom na cesti, ki je tisto poletje potekalo pod na\u0161im blokom na Kajuhovi. Ker me je pogled na Toplarno, vso zamegljeno od delavskega dima, \u0161e dodatno razburil, sem \u2013 da bi se pred odhodom na predavanje vsaj malo pomirila \u2013 pri\u017egala glasbo.<\/p>\n\n\n\n

Za Toma\u017ea Pengova sem prvi\u010d sli\u0161ala od simpatije s faksa; da bi lahko razumela, o \u010dem pravzaprav govori, sem si album izposodila v knji\u017enici. O magi\u010dnem trenutku, ko sem prvi\u010d zares<\/em> zasli\u0161ala njegovo glasbo, je, \u010de ne \u017eelim postati sentimentalna ali pa na kup nagrebsti obilico kli\u0161ejev, nesramno te\u017eko pisati, a lahko navkljub vsemu povem, da me je vse skupaj tako zelo prevzelo, da sem v dneh, ki so sledili, sku\u0161ala raziskati vse o plo\u0161\u010di, o njenem nastanku in seveda \u2013 o njenem avtorju.<\/p>\n\n\n\n

Odpotovanja <\/em>so dokaz, da dober song-writing ne potrebuje prenasi\u010denih aran\u017emajev niti vrhunske produkcije; glasba s tako visoko umetni\u0161ko vrednostjo, ki jo je Toma\u017e Pengov leta 1973 sklenil posneti kar na strani\u0161\u010du svojega stanovanja na Pre\u0161ernovi cesti v Ljubljani (in deloma v studiu Radia \u0160tudent), \u0161e danes ostaja pojem slovenskega kantavtorstva in je \u2013 vse do dana\u0161nji dni \u2013 (\u0161e) nikomur ni uspelo prese\u010di. Poleg tega je vredno omeniti, da gre za prvo kantavtorsko plo\u0161\u010do v Sloveniji in obenem na celotnem podro\u010dju nekdanje Jugoslavije!<\/p>\n\n\n\n

\u010ce ustvarja\u0161 glasbo \u2013 bodisi za ‘mno\u017eice’ ali za v predal \u2013 po tem, ko si sli\u0161al Odpotovanja<\/em>, ostane\u0161 skromen, zami\u0161ljen in delaven, in se, ko \u017ee misli\u0161, da ti je morda nekaj ‘prav-fino-ratalo’, usede\u0161 nazaj na stol, predvaja\u0161 Cesto <\/em>in zapre\u0161 o\u010di \u2026 Prav to zavetje nemirnih ljudi <\/em>me vedno popelje v tisto \u0161tudentsko sobo v Mostah, kjer sem ga sli\u0161ala prvi\u010d in kjer se je moje kantavtorsko popotovanje, ki ga prav zaradi Toma\u017ea Pengova tako zelo spo\u0161tujem, zares za\u010delo.<\/p>\n\n\n\n

\n