{"id":21380,"date":"2020-06-11T00:29:00","date_gmt":"2020-06-10T22:29:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21380"},"modified":"2020-06-05T13:31:15","modified_gmt":"2020-06-05T11:31:15","slug":"yu-rock-misija-za-milion-godina","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21380","title":{"rendered":"Yu rock misija \u2013 Za milion godina"},"content":{"rendered":"\n

Yu rock misija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za milion godina<\/strong><\/p>\n\n\n\n

PGP RTB, 1985<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ravno kon\u010dujem razstavni projekt, ki me je zaposloval zadnje pol leta. Razstava Za domovino z rockom naprej<\/em> s podnaslovom Jugo rock: slovensko-srbske paralele,<\/em> bo odprta 18. 6. 2020 v Muzeju novej\u0161e zgodovine Celje, in bo nekak\u0161en zgodovinski in antropolo\u0161ki pregled slovenske in srbske rock scene, s poudarkom na njeni (a)politi\u010dnosti. \u010ceprav pripadam bolj generaciji 90′, kot generaciji 80′, saj sem v tem desetletju glasbo poslu\u0161al bolj po klju\u010du vsega kar mi je pri\u0161lo na uho, kot pa tega s \u010dimer sem se identificiral in kasneje izra\u017eal, pa se me je glasba 80′ dotaknila veliko bolj kot sem mislil. To bi sicer slehernik, ko bi pre\u0161el mojo zbirko zvo\u010dnih nosilcev ali youtube play liste hitro ugotovil, sam pa sem to bolj poglobljeno ugotavljal ob poslu\u0161anju glasbenih skupin in izvajalcev, ki sem jih obravnaval na razstavi. \u010ceprav nekaterih pesmi nisem nikoli zavestno poslu\u0161al, niti nisem prepoznal izvajalca, pa so se melodije t.i. jugo rocka tako mo\u010dno shranile nekje v moje notranjem \u00bbzvo\u010dnem oblaku\u00ab, da sem ob poslu\u0161anju nekaterih do\u017eivljal prave valove nostalgije in emocij, \u010demur se sicer pri strokovnem delu sku\u0161am kar se da izogniti. Pri glasbi pa \u017eal ni \u0161lo in ena, od po 30. letih ponovno odkritih skladb, se me je \u0161e posebej dotaknila. Pa ne zaradi te\u017ee sporo\u010dila ali virtuoznosti izvedbe, dale\u010d od tega, dotaknila se me je zaradi uvida o tem, kako mo\u010dna, polna in razgibana je bila glasbena scena v 80. letih prej\u0161njega tiso\u010dletja.    <\/p>\n\n\n\n

Jugoslovanska rock scena, vse od prvega \u00bbzahodnega\u00ab prodora Kameleonov do ultra uspe\u0161nega \u00bbpastirskega\u00ab rocka Bijelo dugme, je res nekaj, \u010demur je vredno izkazati pozornost, ko raziskujemo zgodovino obstoja biv\u0161e skupne dr\u017eave. Ne le, da je rock osvobajal duha socialisti\u010dne mladine, pa\u010d pa je ve\u010dkrat pokazal tudi svoj mo\u010dan dru\u017ebeni in politi\u010dni vpliv. Ve\u010d o tem bo povedala razstava, sam pa bi se \u017eelel osredoto\u010diti na leto, ko se je vsa ta \u017eanrsko bogata in mo\u010dna jugoslovanska rock dru\u0161\u010dina zbrala pod eno streho, na eni plo\u0161\u010di, z eno pesmijo in z enim namenom.<\/p>\n\n\n\n

YU rock misija je bil leta 1985 vsejugoslovanski projekt, s katerim se je dr\u017eava pridru\u017eila pobudi globalnega projekta Live Aid, ki ga je v pomo\u010d la\u010dnim otrokom v Afriki organiziral angle\u0161ki glasbenik Bob Geldof. \u017de leta 1984 so se najpopularnej\u0161i britanski rockerji zdru\u017eili v pesmi Do They Know It’s Christmas<\/em>, pobudi pa so se hitro pridru\u017eili tudi ameri\u0161ki all stars<\/em> glasbeniki s pesmijo We Are The World<\/em>. Ostali svet ni dolgo \u010dakal, tudi Jugoslavija ne. S pesmijo Za milion godina <\/em>so zdru\u017eene zvezde jugoslovanske rock scene zbirale donacije in opozarjale na problem lakote v Afriki.<\/p>\n\n\n\n

Dragan Ili\u0107 je napisal glasbo na tekst Mladena Popovi\u0107a, mala plo\u0161\u010da (t.i.single) pa je iz\u0161la v beograjski zalo\u017ebi PGP RTB in bila podprta odvseh najve\u010djih jugoslovanskih dr\u017eavnih zalo\u017eb, Jugotona, Diskotona, ZKP RTV Ljubljana, Helidona in Jugodiska. Kot priloga je iz\u0161la tudi v reviji Rock, ki je poleg D\u017euboksa veljala za najbolj brano in vplivno revijo na podro\u010dju popularne kulture v Jugoslaviji. \u017de takrat je med glasbeniki kro\u017eilo mnenje, da je bil to bolj kot jugoslovanski pravzaprav beograjski projekt, dopolnjen z najbolj zvene\u010dimi izvajalci iz drugih republik. Slovence sta zastopala Anja Rupel in Zoran Predin. Pesem in izvedba sama nista noben rockovski prese\u017eek. Tudi v video spotu, ki so ga posneli v ta namen, niso uporabili nobene velike ustvarjalnosti in je bil posnet po vzoru britanskega in ameri\u0161kega, kar pa so verjetno opazili tudi ustvarjalci sami, saj posneli dve verziji. Na prvi so samo izvajalci, ki pa se jim v drugi verziji pridru\u017eijo \u0161e otroci iz razli\u010dnih celin, kar pa je izpadlo precej nerodno in je, verjetno tudi zato to verzijo te\u017eje najti na spletu.<\/p>\n\n\n\n

Koncert v ta namen se je zgodil dva meseca po uradnem Live Aid-u. V Beogradu, na stadionu Crvene zvezde, so slovensko sceno zastopali Videosex, La\u010dni Franz in Avtomobili \u2013 slednji samo na koncertu, saj pri plo\u0161\u010di namre\u010d niso sodelovali. Kljub temu, da so mnogi glasbeniki govorili o pomembnosti dogodka in dejstvu, da so se tokrat rock glasbeniki prvi\u010d zdru\u017eili in imeli mo\u010dan globalni vpliv (Sla\u0111ana Milo\u0161evi\u0107), pa so nekateri drugi (Zabranjeno pu\u0161enje) opozarjali tudi na ekonomsko in propagandno farso, od katere bo imel najve\u010d zahod.<\/p>\n\n\n\n

Za milion godina<\/em> boste danes te\u017eko sli\u0161ali po radiu (medtem, ko sta britanska in ameri\u0161ka Band Aid verzija \u0161e vedno pogosto predvajana), pred 35. leti pa je bil dobro sprejet hit, ki se ga je pogosto sli\u0161alo iz kak\u0161nih parkov ob dru\u017eenju mladine s kitaro.  Prva in edina zdru\u017eitev jugoslovanskih rockerskih zvezd je pokazala na bogato in raznoliko jugoslovansko sceno, ki nikoli ve\u010d ni bila, in nikoli ve\u010d ne bo, zdru\u017eena v eni skladbi.<\/p>\n\n\n\n

\n