{"id":21388,"date":"2020-06-13T00:45:00","date_gmt":"2020-06-12T22:45:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21388"},"modified":"2020-06-05T13:47:50","modified_gmt":"2020-06-05T11:47:50","slug":"the-beatles-a-hard-days-night","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21388","title":{"rendered":"The Beatles – A Hard Day\u2019s Night"},"content":{"rendered":"\n

The Beatles<\/strong><\/p>\n\n\n\n

A Hard Day\u2019s Night<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Parlophone, 1964<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

A Hard Day’s Night<\/em> je bil tretji studijski album ansambla The Beatles. Album se je takrat reklo veliki plo\u0161\u010di, kraj\u0161e elpi (iz angle\u0161kega LP Long Play), ki se je vrtela na 33 obratov. V originalu ga je izdala zalo\u017eba Parlophone<\/em> leta 1964. Pri nas se je leto dni zatem dobila varianta od The Gramophone Company Ltd., uvo\u017eena iz Indije. Dum Dum India. <\/em>Plo\u0161\u010de so bile dosti te\u017eje od originala, rade so se lomile in precej hitro se je zvok sfi\u017eil. Ampak to zadnje moramo pripisati tudi slabim gramofononom in nekvalitetnim odjemalnim glavam z iglo.<\/p>\n\n\n\n

Na plo\u0161\u010di so bili vsi komadi delo dua Lennon \u2013 McCartney. Prej\u0161nja dva LP-ja mi \u0161e danes nista blizu. \u0160ele Rubber Soul<\/em> je bil spet napredek, kajti vmesni albumi so bili bolj zbirka raznorodnih pesmi brez intence biti kaj ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161estdesetih letih sem hodil v osnovno \u0161olo in kot enajstletnega mulca me je zanimalo vse, kar je bilo razburljivo, in Beatli so bili nedvomno taki. In sli\u0161ali smo, da ima veliko plo\u0161\u010do nek fant\u00e9, ki je na \u0161oli hodil v nasprotni turnus. Poslu\u0161ali smo predvsem male plo\u0161\u010de, kjer je bila na vsaki strani po ena pesem. Potem so se pojavile EP (Extended Play) s po dvema skladbama na vsaki strani. A velika plo\u0161\u010da je bila takrat razko\u0161je. In to \u0161e od dolgolascev, ki so bili takrat neza\u017eeleni. Po Ljubljani je celo hodila frizerska policija, ki je strigla dolgolase. A ta glasba je bila itak kapitalisti\u010dni vdor v socialisti\u010dno idilo.<\/p>\n\n\n\n

No, kon\u010dno smo le na\u0161li stik in ga po dolgem pregovarjanju z veliko najstni\u0161kega prepri\u010devanja pregovorili, naj prinese plo\u0161\u010do, da jo gremo poslu\u0161at. Nabralo se nas je kar precej in ker ni bilo slu\u010dajno pri nas nikogar doma, smo se nagnetli v sobo in fant je sve\u010dano izvlekel ovitek s plo\u0161\u010do. Bili smo o\u010darani. Ogledovali smo ovitek, ki ga je lastnik dal iz rok s te\u017ekim srcem. Lastnik se je zavedal svoje pomembnosti in je u\u010deno pregledal gramofon, zajamral nekaj \u010dez iglo in nato je pri\u0161el slavnostni trenutek: \u010drno-mavri\u010dasto \u010dudo je nataknil na gramofon. Dvignil je ro\u010dico, zavrtelo se je in iglo je spustil na za\u010detek plo\u0161\u010de. Zasli\u0161ali smo zna\u010dilni \u0161um, ki se ga vsak najstnik iz \u0161estdesetih tako dobro spomni. To ni bil le zvok pri\u010dakovanja, to je bilo pri\u010dakovanje samo! Zadr\u017eevali smo sapo in \u2026 Znameniti akord, za katerega se \u0161e danes prepirajo ali je Fadd9\/D<\/em> ali Gsus4\/D<\/em>, je zazvenel \u2026 Nek nov zvok, ki ga nismo znali opredeliti. \u0160ele kasneje smo izvedeli, da gre za 12-strunsko kitaro, ki naj bi jo uporabil George Harrison.<\/p>\n\n\n\n

Ravno se je za\u010delo petje, ko nekaj za\u0161kriplje. Mladi lastnik je sko\u010dil, potegnil ro\u010dico gramofona in zarezalo je. Na plo\u0161\u010di pa je zasijala po\u010dez napravljena sve\u017ea zareza. Lastnik je besen pospravil plo\u0161\u010do in nas preklinjal, da smo mu uni\u010dili zaklad in ves v grozi odpuhtel skozi vrata. Poklapani, razo\u010darani in nesre\u010dni smo morali \u010dakati pol leta, da smo kon\u010dno sli\u0161ali A Hard Day’s Night. Ja, res so bile A Hard Day’s Nights.<\/p>\n\n\n\n

\n