{"id":21392,"date":"2020-06-15T00:53:00","date_gmt":"2020-06-14T22:53:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21392"},"modified":"2020-06-15T20:47:25","modified_gmt":"2020-06-15T18:47:25","slug":"katja-sulc-mila-uglasbena-poezija-mile-kacic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21392","title":{"rendered":"Katja \u0160ulc \u2013 Mila: Uglasbena poezija Mile Ka\u010di\u010d"},"content":{"rendered":"\n

Katja \u0160ulc<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mila: Uglasbena poezija Mile Ka\u010di\u010d<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zalo\u017eba Sanje, 2008<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ko sem jo podojila, sem jo odlo\u017eila na kav\u010d, na katerega sem prej polo\u017eila odejo. Sve\u017eo in zlikano. Bele barve. Le\u017eala je \u010disto pri robu, o\u010di je imela zaprte. Veki bledo mareli\u010dne barve sta ji rahlo utripali. Upala sem, da jih \u0161e nekaj \u010dasa ne bo odprla. Hotel sem se spo\u010diti. Hotela sem misliti nanj. V tistem trenutku \u0161e nisem bila pripravljena na njene kovinsko sive o\u010di in na to, da me bodo iskale. Eno oko je bilo na zunanjem robu \u0161e rde\u010de. Med porodom so ji \u017eilice v o\u010desu popokale. Vaginalni kanal je ozek in pritisk med porajanjem je hud.<\/p>\n\n\n\n

Stopila sem k oknu in gledala na cesto pod blokom. Ravna vpadnica v center. Med tiso\u010di bi te spoznala<\/em>, je pela Katja na radiu. Pomislila sem na trenutek, ko sem Katjo prvi\u010d videla. Bilo je v centru, na Gregor\u010di\u010devi. Sedela je na zadnjem sede\u017eu kolesa, tistem sede\u017eu, na katerem mora\u0161 noge dr\u017eati v zrak, da se ne zaplete\u0161 v vilice kolesa. Nekdo jo je peljal in ona je pomahala mojemu takratnemu fantu. Zdaj sem jo poslu\u0161ala \u2013 in jo videla, kako ji \u0161u\u0161tijo lasje, kako zvonek smeh po\u010dasi ponika med glasove drugih \u2013, njen glas, razpu\u0161\u010den in izzivalen. Kot bi te besede raztopila in jih \u0161e vro\u010de gnetla med prsti. Pela je o ljubezni. \u010ce bi lahko sli\u0161ala peti Sapfo, se mi je zdelo, bi bila sli\u0161ati tako.<\/p>\n\n\n\n

Rde\u010de lu\u010di na avtomobilih so se pri\u017eigale in uga\u0161ale. Hitro, skoraj predrzno. Za\u010dela je jokati, moja deklica. Njega \u0161e ni bilo domov, te\u017eko sem ga \u010dakala. Ura na pe\u010dici je utripala 17:34. Bila sem utrujena. Dnevi so bili kot no\u010di. In no\u010di so bile dolge. In vmes je igrala muzika. Dvignila sem jo v naro\u010dje in zaplesala z njo. Katja je pela. Bile so besede druge \u017eenske, bile so njene besede in te besede postale so moje. Ni imelo smisla, da bi se pretvarjala, ljubezen je bila kriva vsega tega in ljubezen je bila lepa.<\/p>\n\n\n\n

Mala se ni pomirila in jaz sem se usedla na kav\u010d, na tisto mesto, ki je bilo najbolj zguljeno in obrabljeno. Se namestila. Slekla majico in odpela nose\u010dni\u0161ki modrc. Pristavila sem jo. Poslu\u0161ala sem Ure<\/em> in svoje srce. Mala je cmokala in predla. Mala ma\u010dka v mojem naro\u010dju. Mala, po\u017ere\u0161na ma\u010dka.<\/p>\n\n\n\n

Pri\u0161el je ob 18:11. Spala je. Katja je \u0161epetala. Sli\u0161ala sem korake na hodniku. Odklenila sem, preden mu je uspelo najti klju\u010d. Prinesel je za jesti in mi rekel, da sem videti grozno. Potem me je poljubil. Ne be\u017eno ne povr\u0161no.<\/p>\n\n\n\n

Daj na glas, je rekel.<\/p>\n\n\n\n

Zleknila sva se na kav\u010d, poleg najine Mile in poslu\u0161ala:<\/p>\n\n\n\n

V tvojih sem dlaneh<\/em><\/p>

postala lepa<\/em><\/p>

Saj si me ljubil.<\/em><\/p><\/blockquote>\n\n\n\n

\n