{"id":21481,"date":"2020-06-28T00:13:00","date_gmt":"2020-06-27T22:13:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21481"},"modified":"2024-10-28T08:28:37","modified_gmt":"2024-10-28T07:28:37","slug":"433-%d1%81%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d1%8c%d0%b5-%d1%81%d0%bb%d0%b0%d0%b2%d0%b0-%d0%b8-%d0%b1%d0%be%d0%b3%d0%b0%d1%82%d1%81%d1%82%d0%b2%d0%be","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21481","title":{"rendered":"4’33” – \u0421\u0447\u0430\u0441\u0442\u044c\u0435, \u0421\u043b\u0430\u0432\u0430 \u0438 \u0411\u043e\u0433\u0430\u0442\u0441\u0442\u0432\u043e"},"content":{"rendered":"\n

4’33”<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0421\u0447\u0430\u0441\u0442\u044c\u0435, \u0421\u043b\u0430\u0432\u0430 \u0438 \u0411\u043e\u0433\u0430\u0442\u0441\u0442\u0432\u043e<\/strong><\/p>\n\n\n\n

SoLyd Records, 2002<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Leta 2004 je minilo dvajset let od moje vrnitve iz Moskve, kjer sem \u017eivel s star\u0161i med leti 1978 in 1984 ter kon\u010dal osnovno \u0161olo. Tako se je poklopilo, da sem se ob tem okroglem jubileju odpravil z mojo drago Vivo na potovanje v Rusijo. Vrnil sem se v \u00bbsvojo drugo\u00ab domovino. V Moskvi naju je gostil prijatelj Boris \u010cibej, tedaj dopisnik \u010dasnika Delo v Rusiji. Ni se izkazal zgolj kot gostitelj, ampak tudi kot odli\u010den informator. Usmerjal naju je, kam se je treba podati, obrniti in zaiti, \u010de \u017eeliva videti in ujeti kaj zanimivega. Iz rokava je stresal informacije o tedaj aktualnih kulturnih in glasbenih tokovih v Rusiji. Ko se pri njem doma ni poslu\u0161al moskovski Radio Eho, kjer je \u010drpal teko\u010de informacije iz dru\u017ebeno-politi\u010dnega \u017eivljenja v Rusiji, se je vrtela pisana muzika raznih izvajalcev in bendov iz Rusije in de\u017eel nekdanje Sovjetske zveze.<\/p>\n\n\n\n

Prvi, na katere sem v hipu padel, so bili Messer Chups iz Peterburga s plo\u0161\u010do Black Black Magic<\/a>, ki \u0161e danes izstopa v njihovi obilni diskografiji. Naslednji je bil tandem 5nizza<\/a> iz Harkova (Ukrajina). O\u010daral me je s svojo avtenti\u010dno verzijo vokalno-akusti\u010dnega (unplugged) reggaeja. V tistih poletnih dneh in no\u010deh smo si najve\u010dkrat zavrteli predelavo \u0412\u0438\u0434\u0435\u043b\u0438 \u043d\u043e\u0447\u044c<\/a> kultne sovjetske zasedbe Kino v izvedbi moldavskih Zdob si Zdub. Ob njih smo vsak \u017eur zabelili s ska-punk psovalci Leningrad, ma\u010dkaste dopoldneve pa smo zdravili s plo\u0161\u010do \u0421\u0447\u0430\u0441\u0442\u044c\u0435, \u0421\u043b\u0430\u0432\u0430 \u0438 \u0411\u043e\u0433\u0430\u0442\u0441\u0442\u0432\u043e ansambla 4’33”.<\/p>\n\n\n\n

\u017de ob prvih sre\u010danjih s to plo\u0161\u010do sem zastrigel z u\u0161esi. Druga\u010de je verjetno ne bi niti kupil v eni izmed trgovin moskovske audio-glasbene tr\u017enice Gorbu\u0161ka. In \u0161e sre\u010da, da sem jo, saj gre za plo\u0161\u010do, ki je zob \u010dasa ne na\u010dne, zmeraj zveni sve\u017ee in neobremenjeno. Vedno znova me zagrabi s svojo plemenitostjo, dovr\u0161enostjo in spro\u0161\u010denostjo. Ne morem se je naveli\u010dati, saj mi odkriva globino, pravzaprav bogastvo glasbe in samo mojstrovino enostavnega skladanja, aran\u017emajev, izvedbe, produkcije. Idila ruske muzikali\u010dnosti zleze pod ko\u017eo. <\/p>\n\n\n\n

Plo\u0161\u010da \u0421\u0447\u0430\u0441\u0442\u044c\u0435, \u0421\u043b\u0430\u0432\u0430 \u0438 \u0411\u043e\u0433\u0430\u0442\u0441\u0442\u0432\u043e premore vse, kar nosi \u017eivljenje: od temnih do svetlih plati, od hrupa do melodije, od harmonije do kaosa, od \u017ealosti do veselja, od grenkobe do humorja, od drame do komedije, od prepro\u0161\u010dine do komplikacije. Ob njeni komornosti obnemim, njena posko\u010dnost spro\u017ei refleks plesa in veselja. Redno jo vrtim na svojih jahanjih plo\u0161\u010d po klubovju in zmeraj se prepri\u010dam, da njeni navihani in prostodu\u0161ni komadi res v\u017egejo, da so magnet za u\u0161esa in spro\u017eilec vpra\u0161anja: \u00bbKaj poslu\u0161amo? Kaj si pravkar vrtel?\u00ab Plo\u0161\u010da je postala redni, obvezni artikel v mojem kov\u010dku cedejev. Ko je enkrat po rolanju nisem na\u0161el med pospravljanem, me je zapopadla manj\u0161a panika; na sre\u010do sem jo samo zalo\u017eil.  <\/p>\n\n\n\n

Ta plo\u0161\u010da mi je spremenila pogled na glasbo. Odprla mi je obzorja o neskon\u010dni lepoti glasbe. Pokazala mi je, da ne obstajata samo dve glasbi, dobra in slaba, ampak \u0161e ena: POPOLNA. Ima pa plo\u0161\u010da tudi \u0161ibko to\u010dko, to je bonus track na koncu, ki ne sodi k ostalim instrumentalnim komadom. Preprosto je odve\u010d, ima pa ta vi\u0161ek tudi pozitivno funkcijo. S svojo trivialnostjo vrne v realen svet, kot zvonec zbudi iz neizmernega u\u017eitka poslu\u0161anja. <\/p>\n\n\n\n

Na svojem pohajkovanju po Moskvi leta 2004, sem imel to sre\u010do, da sem ujel ansambel 4’33” tudi na delu, v \u017eivo. 11. julija 2004 je vodja ansambla Aleksej Ajgi (po angle\u0161ko Alexei Aigui) praznoval svoj 33. rojstni dan in namesto \u017eura je z ansamblom priredil koncert v klubu O.G.I. blizu Pu\u0161kinovega spomenika. Nastop je navdu\u0161il s svojo spro\u0161\u010denostjo,  predvsem pa prepri\u010dal z brezhibno izvedbo. Sam violinist in skladatelj Aleksej Ajgi<\/a>  pa je \u017ee zgodba zase. <\/p>\n\n\n\n

\u010ce bi me poslali na samotni otok in mi dovolili vzeti s sabo samo eno plo\u0161\u010do, ne bi imel te\u017eav z izborom: \u0421\u0447\u0430\u0441\u0442\u044c\u0435, \u0421\u043b\u0430\u0432\u0430 \u0438 \u0411\u043e\u0433\u0430\u0442\u0441\u0442\u0432\u043e. Kako posre\u010den naslov: Sre\u010da, slava in bogastvo. <\/p>\n\n\n\n

\n