{"id":21506,"date":"2020-06-25T00:44:00","date_gmt":"2020-06-24T22:44:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21506"},"modified":"2020-06-24T09:52:38","modified_gmt":"2020-06-24T07:52:38","slug":"bob-dylan-rough-and-rowdy-ways","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21506","title":{"rendered":"Bob Dylan – Rough And Rowdy Ways"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Pri\u010dujo\u010di album je prvo Dylanovo avtorsko samospevsko delo po prejemu Nobelove nagrade za literaturo in naziv lavreata je (spet) \u0161e kako upravi\u010dil. Njegova muza je v preteklosti kdaj pa kdaj \u0161la malce po\u010divat, ne za dolgo, a tam od srede devetdesetih je konstantno prisotna v njegovih najbolj\u0161ih delih, ki so prav tako relevantna, kot tisto, kar je ustvaril v \u0161estdesetih. Morda celo bolj, vsaj za mlaj\u0161e generacije, ki pohoda na Washington niso do\u017eivele, vejo pa za Georgea Floyda. Pa s tem no\u010dem re\u010di, da je nova Dylanova plo\u0161\u010da spet povod za razglasitev \u00bbglasnika generacije\u00ab, ker je ta epiteton vedno zavra\u010dal in ker je govoriti o \u00bbgeneracijah\u00ab v teh \u010dasih nekoliko zastarela zadeva. \u010casi pa so turbulentni, ni kaj, a tudi v tem aspektu niso unikum \u2013 tako je bilo bolj ali manj vedno, na razli\u010dne na\u010dine. Kratka obdobja \u00bbmiru\u00ab so bila vedno zgolj navidezna. \u010clove\u0161ka neumnost je pa\u010d neomajna in to je tudi glavna rde\u010da nit Dylanove nove plo\u0161\u010de: na\u0161e poti in stranpoti. V njih je seveda, kot se za mojstra spodobi, odli\u010dno ujel duha \u010dasa, in pri skoraj osemdesetih objavil album, ki ga bo (ob nizu njegovih avtorskih del med 1997 in 2012) te\u017eko prekositi \u2013 tako mladim kot starim. Ne zgolj te\u017eko; Dylan je z novo plo\u0161\u010do spet zakoli\u010dil nove ravni, ki bodo br\u017e\u010das ostale precej nedosegljive. Nih\u010de (z izjemo \u017ee pokojnega Johna Prinea) namre\u010d s tolikim obvladovanjem vseh registrov jezika ne pi\u0161e tako izpiljenih intertekstualnih pesmi. Pesmi, ki niso zgolj komadi<\/em>, ki nosijo v sebi reference na razli\u010dnih ravneh in v razli\u010dnih oblikah izpovedi. Medbesedilnost naj bi po mnenju stroke sicer bila domena postmodernizma, a to je zgolj opravi\u010dilo za dejstvo, da jo dandanes malokdo zares obvlada. Gre pa, to je zdaj \u017ee jasno, za najvi\u0161jo raven jezikovne\/literarne izpovedi, ki nosi na sebi tako mojstrstvo forme (zunanje in notranje) kot zgodovinske in druge povezave, ki bodisi satirizirajo bodisi zgolj bele\u017eijo \u010das, v katerem nastajajo v odnosu na vse prej\u0161nje \u010dase, ki so posredno pripeljali do dandana\u0161njega. Dylan je mojster jezika, glasba pa tudi na pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di ostaja v domeni razli\u010dnih odtenkov ameri\u0161kega glasbenega izro\u010dila, od bluesovskih do jazzovskih, countryjevskih in drugih nastavkov, s katerimi je mo\u010d podlo\u017eiti sporo\u010dila in jim dati \u0161e dodatno dimenzijo.<\/p>\n\n\n\n

Kot verjetno veste, je Dylan marca kar naenkrat objavil pesem Murder Most Foul<\/em>, ki se na zunaj ukvarja z atentatom na Kennedyja, v resnici pa gre za ve\u010dplastno skoraj dvajsetminutno epopejo o cikli\u010dnosti zgodovine in mentaliteti ljudi. Dylan je \u017ee svoj\u010das, ko se je atentat zgodil, opozoril na svojevrstno osebno empatijo do atentatorja in na dvoumnosti politi\u010dnih iger, politika ima tako ali tako razli\u010dna ozadja in o Kennedyjevi smrti je na voljo nebroj knjig, teorij in razmi\u0161ljanj. Pomembneje je, kako pesem o \u00bbzgodovinskem dogodku\u00ab aplicira na dandana\u0161nji \u010das, kar je bistvo Dylanove pesmi. Nato je kmalu zatem objavil pesem I Contain Multitudes<\/em>, ki uvaja novo plo\u0161\u010do in slu\u017ei kot nekak\u0161en prolog v \u00bbrough and rowdy ways\u00ab \u010dlove\u0161ke mentalitete. Na koncu pa je obelodanil \u0161e pesem False Prophet<\/em> in obenem napovedal pri\u010dujo\u010di album. Ta pesem je v svoji bluesovski \u0161timungi mojstrsko zrcalo celotne \u010dlove\u0161ke zgodovine neusmiljenosti in kultov osebnosti. Pozorni poslu\u0161alci bodo v pesmi zaznali referenci na pesmi Hello, Mary Lou <\/em>Genea Pitneya, Only The Lonely <\/em>(bodisi Sinatre ali Orbisona) in omembo Minnie Pearl, ameri\u0161ke \u00bbRegice\u00ab, komi\u010darke z Grand Ole Opryja. Izjemno zanimivo je opazovati, kako Dylan te razli\u010dne reference, ki na videz skupaj nimajo \u010desa po\u010deti, mojstrsko vtke v poanto sporo\u010dila o la\u017enih prerokih, pravzaprav \u00bbprvih na vasi\u00ab, petelinih na kupih gnoja, ki so tu samo zato, da izvr\u0161ijo \u00bbvengeance on somebody’s head\u00ab. Pravzaprav zgodovina sveta v enem verzu.<\/p>\n\n\n\n

A \u010de bi pomislili, da so omenjene tri pesmi, \u010deprav glavno, edino jedro plo\u0161\u010de, bi sklepali prehitro. Tudi \u010de bi pomislili, da je Dylan spet napisal lepi ljubezenski pesmi v slogu Make You Feel My Love<\/em> (My Own Version Of You, <\/em>pa offenbachovska I’ve Made Up My Mind To Give Myself To You<\/em>). Ne, My Own Version Of You <\/em>je pravzaprav pravo jedro<\/em> plo\u0161\u010de, njena najmo\u010dnej\u0161a, najsrhljivej\u0161a in tudi najduhovitej\u0161a poanta, osupljiva pesem s franken\u0161tajnovskim nastavkom, podoba sveta in (izprijenih) \u010dlove\u0161kih te\u017eenj nasploh: Dylan ustvarja svojo razli\u010dico \u00bbpopolne osebe\u00ab z zavestjo cikli\u010dnosti \u010dasa, minljivosti, pogroma … vse to so teme, ki jih obdeluje \u017ee desetletja, a zadnjih trideset let \u0161e intenzivneje in z izku\u0161njo \u010dloveka, ki je \u00bbvse videl, vse pre\u017eivel\u00ab. \u00bbNekoga bom o\u017eivil,\u00ab poje Dylan in ob tem nas kar strese; skozi pesem se med drugimi sprehajajo Leon Russell, Liberace in standard Willow Weep For Me. <\/em>\u00bbVidim zgodovino \u010dlove\u0161tva,\u00ab poje Dylan in s tem naravnost pove, kaj \u00bbrough and rowdy ways\u00ab (in album s tem naslovom) pravzaprav so. Zgodovina \u010dlove\u0161tva. Ko se v pesmi Goodbye Jimmy Reed<\/em> spomni bluesovskega mojstra, tudi to ni navadno slovo. Je zgodovina. Vse <\/em>je zgodovina. Rough and rowdy ways. Ne bomo pretiravali, \u010de udarimo naravnost (najsi se sli\u0161i \u0161e tako corny<\/em>), a po temeljitem pretehtanju vseh kontekstov je (po osmih letih avtorskega molka) tole jebeno najbolj\u0161i album Boba Dylana, kar jih je ustvaril, ne glede na vpliv njegovih starej\u0161ih mojstrovin. Mlaj\u0161e generacije se po odzivih na dru\u017ebenih omre\u017ejih strinjajo, da je stari relevanten as fuck<\/em>. In tudi moje trde besede so zapisane namenoma. Sicer pa, prepri\u010dajte se sami. In \u010de boste v vsej poplavi muzik, ki so zdaj na voljo, na\u0161li karkoli, kar se v tem hipu po mo\u010di besede z njeno medbesedilno funkcijo, zgodovinskimi konteksti in polihistorstvom nasploh, lahko pribli\u017ea pri\u010dujo\u010demu albumu, \u010destitke. A te\u017eka bo \u2013 Dylan je star, a mo\u010dan. Prekleto mo\u010dan. In duhovit.<\/p>\n\n\n\n

\n