{"id":21512,"date":"2020-06-30T00:07:31","date_gmt":"2020-06-29T22:07:31","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21512"},"modified":"2020-06-29T20:07:49","modified_gmt":"2020-06-29T18:07:49","slug":"the-gun-club-lucky-jim","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21512","title":{"rendered":"The Gun Club \u2013 Lucky Jim"},"content":{"rendered":"\n

The Gun Club<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Lucky Jim<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Triple X Records, 1993<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Album Lucky Jim<\/em> je potopis.  Na njem ima Jeffrey Lee Pierce glas utrujenega popotnika, ki sledi usodi. Popotnika, ki ne more druga\u010de, kot da med iz\u010drpavajo\u010dimi turnejami z bendom odhaja na nova samotna potovanja po sledi umetnosti in filozofije. Lucky Jim je njegov zadnji album in slutnja konca poti je jasno prisotna v glasu, verzih in igranju kitare.<\/p>\n\n\n\n

Album se za\u010dne, ko se de\u017e ulije na vietnamsko mesto Saigon in vse obmiruje v nelagodnem \u010dakanju. Zdi se, da je sre\u010da od\u0161la \u2013 s Sre\u010dnim Jimom. \u00bbKam si od\u0161el, o Sre\u010dni Jim, tu te pogre\u0161amo, o Sre\u010dni Jim …\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Ni pomembno, da je Lucky Jim avstralski fant, ki z vznesenim petjem pesmi Wichita Lineman<\/em> med pono\u010devanji v Saigonu spominja na Nicka Cava in nato nepojasnjeno izgine; ni pomembno, da so neki konkretni dogodki navdihnili Pierca na potovanju po Vietnamu leta 1991. Pomembna je energija, nakopi\u010dena v klicu \u00bbWhere have you gone oh Lucky Jim?\u00ab<\/em> Ta album je potopis ob\u010dutij.<\/p>\n\n\n\n

Leta 2020 energija albuma dobro prevetri zape\u010dkarsko vzdu\u0161je pod Alpami. Prvi\u010d sem ga poslu\u0161al pred kak\u0161nimi tremi leti, a pesmi so zvenele tako doma\u010de, kot da jih poznam zelo dolgo. Razlog pa je v tem, da se energija umetnosti seli iz dela v delo. Zato sem bil lahko energije benda Gun Club dele\u017een \u017ee dvanajst let preden mi je prijatelj Gregor Podviz povedal zanj. To isto energijo je name stresel Jack White na koncertu v Kri\u017eankah. In, kot vem zdaj, ima Jack White Gun Club za enega svojih najve\u010djih vplivov. Predlaga u\u010denje njihovih pesmi v \u0161olah.<\/p>\n\n\n\n

Lik in delo J. L. Pierca sta zaznamovala tudi \u0161tevilne druge ustvarjalce, katerih dela me spremljajo skozi \u017eivljenje, npr. Marka Lanegana in Jima Jarmuscha. V pogovoru z Gregorjem, ki je pesem Lucky Jim sli\u0161al v \u017eivo na koncertu J. L. Pierca v Mladinskem gledali\u0161\u010du leta 1994, beseda nanese na mo\u017enost, da je Pierce navdihnil lik Indijanca po imenu Nih\u010de v Jarmuschovem filmu Mrtvec. Ob tej misli se mi pesem Lucky Jim v glavi preplete s presunljivo glasbo Neila Younga iz Mrtveca.<\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161no prepletanje je resda plod asociacij in fascinacij, ki jih \u010dlovek v\u010dasih povr\u0161no zba\u0161e v isti ko\u0161. Vendar ve\u010dplastnost pesmi Gun Club dejansko prina\u0161a prepletanje: kitara, najsibo bluzovska, hendrixovska ali folkovska, sloni na iz\u010di\u0161\u010deni ritem sekciji, petje J. L. Pierca pa skozi vse to plava kot neodvisna, vzvi\u0161ena sila.<\/p>\n\n\n\n

Besedila na albumu Lucky Jim sprva delujejo divje direktna, nato razkrijejo krhkost in resignacijo. Konkretne prigode in podobe v verzih se zameglijo v skrivnostnost. V ozadju vsakega besedila je slutiti izredno kulturno razgledanost J. L. Pierca. Poseben po\u010ditek med intenzivnimi besedili predstavlja instrumental Blue Monsoons<\/em>, ki ga je prispevala basistka Romi Mori. <\/p>\n\n\n\n

Lucky Jim je plod potovanj dale\u010d pro\u010d od materializma in hlepenja po kariernih uspehih. Predstavlja iskanje sre\u010de. Lepo je imeti tako plo\u0161\u010do, jo poslu\u0161ati med vsakodnevnimi rutinami in z njeno pomo\u010djo vzpostavljati stik s pristno energijo.<\/p>\n\n\n\n

\n