{"id":21525,"date":"2020-07-02T00:01:00","date_gmt":"2020-07-01T22:01:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21525"},"modified":"2020-06-29T22:27:57","modified_gmt":"2020-06-29T20:27:57","slug":"martin-guerre-muzikal","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21525","title":{"rendered":"Martin Guerre (muzikal)"},"content":{"rendered":"\n

Martin Guerre<\/strong><\/p>\n\n\n\n

London Cast Recording, 1996<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Pavarotti je enkrat rekel, da je opera fejk, ampak korak za korakom skozi predstavo postane nekaj resni\u010dnega. Obstajajo ljudje, ki jim gre opera na \u017eivce. So tudi ljudje, za katere ni ve\u010dje fejk travestije kot so muzikali. Vsi ti pojo\u010di in ple\u0161o\u010di ljudje, kaj ima to skupnega z \u017eivljenjem? Moje mnenje je, da se nekaj trmasto \u010dlove\u0161kega skriva v \u010dloveku, ki poje in ple\u0161e.<\/p>\n\n\n\n

Kot osebo, ki se je zgodaj ukvarjala s plesom, igranjem in\u0161trumenta in s petjem, me je izrazna paleta muzikala zgodaj nagovorila. \u010casa osnovne \u0161ole si ne morem predstavjati brez Judy Garland, Bernsteinovega On The Town<\/em> ali pa, dajmo si priznati, redno iztrobljenih Seventy-six trombones<\/em>. Iz osnovne \u0161ole se verjetno ne bi izkobacala v kolikor toliko celih kosih, \u010de mi du\u0161ice vsake toliko ne bi pobo\u017eal kak\u0161en muzikal. Ko se je z vstopom v novo okolje srednje \u0161ole zrak za\u010del izbolj\u0161evati, tudi muzikali niso bili ve\u010d tako pogosta oblika u\u017eitka. Z nekaterimi izjemami.<\/p>\n\n\n\n

Ob koncu devetdesetih sem bila nekje v drugi polovici srednje \u0161ole in za novoletne po\u010ditnice sem dobila prilo\u017enost obiskati sestro v Londonu. Kaj drugega bi v sanjskem tednu po\u010ditnic po\u010deli jabolki, skotaljeni z istega drevesa, \u010de ne dnevno hodili v gledali\u0161\u010da in se predajali plesnim, gledali\u0161kim ter glasbenim u\u017eitkom? Zadnji dan sva imeli neizmerno sre\u010do, s kartami sva pristali v parterju! Hkrati se je zgodil podzemni zastoj in do gledali\u0161\u010da sva prisopihali, ko se je predstava \u017ee zdavnaj za\u010dela. Nikoli prej in ne kasneje me ni bilo ob vstopu v gledali\u0161ki avditorij tako sram. Ko sva se opravi\u010dujo\u010de udinjali do svojih sede\u017eev sem pohodila par nog. Seveda obstajajo huj\u0161i trenutki v \u017eivljenju, a jaz si ne morem odpustiti zamujene sekunde s prvega sre\u010danja z Martinom Guerrom.<\/p>\n\n\n\n

Martin Guerre<\/em> je muzikal, ki je danes dostopen predvsem kot zvo\u010dni album. Kljub temu, da gre za delo tandema Sch\u00f6nberg in Boublil, ki sta ustvarila vztrajni odrski uspe\u0161nici Les Miserables<\/em> in Miss Saigon<\/em>, Martin Guerre na West Endu ni pre\u017eivel ve\u010d kot treh let, Broadwaya videl ni, od filmatizacije je svetlobna leta. Morda je to dobro, saj ga tako poleg potencialnih obo\u017eevalcev zaobidejo tudi politi\u010dna gibanja, ki bi delo kanila neprijetno za\u010diniti (kot se je denimo zgodilo \u00bbDo you hear the people sing\u00ab iz Les Miserables, ki so si jo nedavno prisvojili Trumpovi privr\u017eenci \u2013 realnost je v\u010dasih iracionalnej\u0161a od odrske stvarnosti). Zakaj Martin Guerre ni postal bolj priljubljen med muzikali, mi ni povsem jasno. Morda zato, ker je zgodba postavljena v \u010das tridesetletne vojne, se pravi medsebojne morije med evropskimi kristijani? Morda zato, ker ritem sekcijo v partituri poganjajo godala, pesmi pa mejijo na operne arije?<\/p>\n\n\n\n

Mene je glasba prikovala na sede\u017e. In vse se je sestavilo v tistem ve\u010deru: zgodba, orkester, pevci, scena, gib, kostumi, minimalizem rekvizitov, vse. V ospredje je pri\u0161el \u010dlovek z vsemi svojimi izraznimi sredstvi, pa tudi s svojo individualno in dru\u017ebeno psihopatologijo, ki nam poganjata zgodovino. Moj \u010dutni aparat je ob \u017eivem koktejlu senzornih informacij kapituliral. In od takrat dalje kapitulira skoraj vsaki\u010d, ko si doma zavrtim zgo\u0161\u010denko. Morda zato, ker se spominjam tistega sanjskega sestrskega tedna v metropoli, ki se mi je v tistih dneh zdela \u010dudovita. Morda zaradi glasbe same. Ali pa zaradi \u010desa drugega.  <\/p>\n\n\n\n

Album s predstave Martin Guerre je zaznamoval konec moje srednje \u0161ole. Z Martinom sem se v marsi\u010dem lahko poistovetila \u2013 medtem, ko je on zapustil Artigat, sem jaz zapustila Celje. Medtem, ko se je on za dru\u017ebeno priznanje boril v vojni, sem se jaz v \u0161oli. Sta pa najini usodi nato zavili proti precej razli\u010dnim destinacijam: pri meni (\u0161e?) ni smrtnih \u017ertev, pa tudi \u00bbdomov\u00ab se (\u0161e?) nisem vrnila. Morda bi Martinovo \u017eivljenje steklo po podobnih tirih, ko bi le po\u010dakal ve\u010d kot tistih deset let? Spomini na mobing v mladosti zbledijo. V rojstni kraj se lahko vrne\u0161 z lahkotnim korakom in odprtim srcem. \u010ce te je le na poti spremljala, tola\u017eila in prerojevala glasba.<\/p>\n\n\n\n

\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=FovE7spFp3c&list=PL8f_ACV3dM08r0B5DTftreF5mc0htSsda\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n

Zala Pezdir je plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja, kulturna antropologinja in glasbenica. \u017divi in deluje v Uppsali na \u0160vedskem.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Petrus Hyv\u00f6nen<\/figcaption><\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj album 47 \/ Zala Pezdir<\/p>\n","protected":false},"author":21,"featured_media":21527,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-21525","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21525","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/21"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=21525"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21525\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21549,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21525\/revisions\/21549"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/21527"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=21525"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=21525"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=21525"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}