{"id":21530,"date":"2020-07-06T00:02:16","date_gmt":"2020-07-05T22:02:16","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21530"},"modified":"2020-07-01T16:38:18","modified_gmt":"2020-07-01T14:38:18","slug":"david-bowie-outside","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21530","title":{"rendered":"David Bowie \u2013 Outside"},"content":{"rendered":"\n

David Bowie<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Outside<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Arista\/BMG\/Virgin\/RCA, 1995<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

6. februarja 1996 je v ljubljanski Hali Tivoli nastopil David Bowie. Star sem bil devetnajst let in seveda sem bil tam, po lastnem mnenju \u017ee precej izku\u0161en obiskovalec koncertov. Videl sem Pink Floyde, Rollinge (dvakrat!), Iggyja Popa, Ramonse, Nicka Cavea … Na svoj seznam sem bil ponosen in zraven imena David Bowie je bil prazen kvadratek, ki ga je bilo treba nujno odkljukati.<\/p>\n\n\n\n

Ampak tisti ve\u010der nekaj ni \u0161timalo. Vajen sem bil koncertov, na katerih so me zvezde bombardirale z vso municijo iz arzenala svojih hitov; navajen sem bil na spektakle, ki sem jih zapu\u0161\u010dal hripav, ker sem vsaj polovico komadov znal na pamet. Zdelo se mi je, da vokalisti potrebujejo vso mojo podporo in da bo bobnar gotovo pozabil na tisto sinkopo, \u010de mu je iz ob\u010dinstva ne bom jasno nakazal. Bowie me v tem smislu ni jebal pet posto. Odigral je svoj aktualni album. Outside<\/em>. Plate nisem poznal in \u010deprav je vse skupaj zvenelo dobro, sem bil malo poparjen. Neprepoznavna Moonage Daydream<\/em> za bis me ni potola\u017eila.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj dni kasneje sem si album kupil in za\u010dela se je \u2013 ko govorim o plo\u0161\u010dah \u2013 ena ve\u010djih ljubezenskih zgodb mojega \u017eivljenja. Outside me je o\u010daral, ne na prvi posluh, za kaj takega je plata vse preve\u010d kompleksna. Moja o\u010daranost je bila posledica postopnega in po\u010dasnega odkrivanja plasti, previdnega prislu\u0161kovanja vsemu tistemu, kar se skriva za prvim vtisom. In ker je vsega tega<\/em> toliko, lahko plati prislu\u0161kujem \u0161e danes, \u010detrt stoletja kasneje.<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dna stvar, povezana z Outside, pa zame \u0161e vedno ostaja Bowiejev ljubljanski koncert, najprej kot zgodba o zamujeni prilo\u017enosti. Bolj ko sem album spoznaval, bolj sem si o\u010dital, da si ga nisem omislil prej, da nisem pri\u0161el na koncert \u00bbpripravljen\u00ab. Iz prve vrste bi lahko tulil vsa besedila in poznavalsko odplesal vse pomembne poudarke, vklju\u010dno s tisto genialno general pavzo na tretji minuti in enaindvajseti sekundi Heart’s Filthy Lesson<\/em>, ko trenutek praznine napolni najbolj seksi vzdih v zgodovini rokenrola. Vse to bi lahko po\u010del, ne pa da sem stal tam in … poslu\u0161al. V kontekstu rock koncerta je to vendar nekaj skoraj nespodobnega.<\/p>\n\n\n\n

Ja, v resnici je bila \u2013 in tega sem se zavedel \u0161ele mnogo let kasneje \u2013 ta koncertna izku\u0161nja tudi lekcija za odra\u0161\u010dajo\u010dega mulca in nastajajo\u010dega glasbenika. Ne ravno lekcija pokvarjenega srca, zagotovo pa poduk iz ustvarjalske integritete, zvestobe lastni umetnosti in spo\u0161tovanja publike. David Bowie v Ljubljano ni pri\u0161el delat \u017eura, preverjat kje so na\u0161e roke, in iz nas delat spremljevalnega zbora cvetobera svojih uspe\u0161nic. Kar nam je ponudil in dal, ni bila hit parada, to je bil koncert. David Bowie je pri\u0161el v Ljubljano igrat muziko.<\/p>\n\n\n\n

Hit parade so kot muzeji. Pa z muzeji ni absolutno ni\u010d narobe, da ne bo pomote, so \u010dudovite shrambe preteklosti in krasna zato\u010di\u0161\u010da za sre\u010danje z \u017ee znanim. Bowie pa nam ni prinesel svoje preteklosti, pred nas je postavil \u017eivljenje, ki ga je tisti trenutek dejansko \u017eivel, njegov koncert ni bil stalna zbirka, ampak razstava aktualnih del umetnika na vrhuncu ustvarjalskih mo\u010di. In tak\u0161nih gest so v resnici sposobni redki zvezdniki in zvezdnice njegovega formata. Le redki si upajo izstopiti iz preizku\u0161enih in vedno delujo\u010dih koncertnih obrazcev. Tisti, ki si upajo, dokazujejo dvoje: da verjamejo v \u017eivost svoje ustvarjalnosti in da zares cenijo svoje ob\u010dinstvo, ki na koncert ni pri\u0161lo samo vriskat, pa\u010d pa tudi \u2013 ali celo predvsem \u2013 poslu\u0161at.<\/p>\n\n\n\n

\n