{"id":21545,"date":"2020-07-10T00:26:00","date_gmt":"2020-07-09T22:26:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21545"},"modified":"2020-06-29T22:33:00","modified_gmt":"2020-06-29T20:33:00","slug":"res-nullius-prekletih-bazar","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21545","title":{"rendered":"Res Nullius \u2013 Prekletih bazar"},"content":{"rendered":"\n

Res Nullius<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prekletih bazar<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Samozalo\u017eba, 2011<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Z nekolikanj melanholi\u010dnimi ob\u010dutki se vedno znova vra\u010dam h glasbeni preteklosti, ki sem jo \u017eivela in do\u017eivela v \u017eivljenjskem obdobju, ko obi\u010dajno izoblikujemo osebni glasbeni okus in odnos do glasbene kulture. Med tem, ko je na oni strani lu\u017ee sredi osemdesetih let prej\u0161njega stoletja grunge gibanju uspelo \u00bbre\u0161iti \u017eivljenje\u00ab kitarski glasbi, se je pri nas vse bolj razvijalo in na veljavi dobivalo \u2013 kot smo ga najpogosteje imenovali \u2013 alternativno gibanje. Znotraj tega se je prav tako krepila raznotera klubska glasbena scena. Kreativni potencial aktivnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev v devetedesetih je prinesel zagon popa, rocka, blues rocka, punk rocka itn. Spremljali smo razmah elektronske glasbe, razplamtevanje hip hopa, bili smo o\u010dividci \u017eivopisnega stripovskega dogajanja in mnogih drugih subkulturnih dejavnosti.<\/p>\n\n\n\n

Pri tem je ve\u010dina takrat vzpostavljenih projektov nastajalo premi\u0161ljeno in le redko brez nujne kriti\u010dne distance. Ta bo br\u017e\u010das umanjkala v mojih nadaljnjih vrsticah, saj jih tokrat po subjektivni oceni namenjam vladarjem takratnih klubskih rockovskih prizori\u0161\u010d, velenjski zasedbi Res Nullius. Navkljub o\u010ditkom nekaterih, da je njihov pevec Zoran Ben\u010di\u010d morda kdaj zgre\u0161il kak\u0161en ton in navzlic kritikam, da so Res Nullius velikokrat izzveneli \u00bbraz\u0161telano\u00ab, \u0161e vedno vztrajam, da so prav Velenj\u010dani na \u010delu s pevcem Ben\u010di\u010dem in kitaristom Bo\u0161tjanom Senega\u010dnikom, ki sta bila jedro skupine, eden izmed najbolj artikuliranih slovenskih (pogojno re\u010deno) gara\u017enih rockovskih bandov.<\/p>\n\n\n\n

Avtorsko glasbo so za\u010deli pisati v za\u010detku devetdesetih, vendar so na njihovih prvih dveh albumih No One Can Like the Drummer Man<\/em> iz leta 1993 in Dead Town Dogs<\/em> iz leta 1995, najprej prevladovale skladbe z besedili v angle\u0161\u010dini. Oba albuma sta naletela na odobravanje tako kritike kot ob\u010dinstva, kakovost drugega Dead Town Dogs pa je med drugim zadovoljila standarde ene od takrat najmo\u010dnej\u0161ih glasbenih zalo\u017eni\u0161kih hi\u0161 v biv\u0161i skupni dr\u017eavi, Croatia Records iz Zagreba. Posebnost njihovega avtorskega izraza so torej prepoznavali tudi zunaj slovenskih meja.<\/p>\n\n\n\n

Kmalu po objavi njihovih prvih posnetkov so jih v domovini kot perspektivne glasbenike sopodpirali predvsem glasbeni uredniki ljubljanskega Radia \u0160tudent. Res Nullius so \u017ee s prvima dvema albumoma jasno nakazovali svojo primarno glasbeno usmeritev, saj so znali mojstrsko po\u010drpati najbolj\u0161e od nekaterih svojih glasbenih idolov. Med najbolj zaslu\u017enimi za avtorsko za\u010dinjen gara\u017eni zvo\u010dni prispevek Res Nullius pa je nedvomno Iggy Pop z zgodnjimi posnetki, zlasti iz obdobja, ko je deloval skupaj z The Stooges. Na debitantsko plo\u0161\u010do so, denimo, uvrstili skladbi z naslovoma Iggy Part 1<\/em> in Iggy Part 2<\/em>. Izrazito naklonjenost do tega svetovnega rockovskega velikana pa je Zoran Ben\u010di\u010d, pevec in glavni besedilopisec pri Res Nullius, nato izrazil s priredbo Iggyjeve skladbe R’n’R Party<\/em> iz leta 1981.<\/p>\n\n\n\n

Istoimensko R’n’R Party, s sijajno priredbo glasbe in s slovenskim besedilom, pa najdemo med trinajstimi na albumu Zdravo je biti divji<\/em> iz leta 1997. Prav ta je bil prvi\u010d po ustanovitvi Res Nullius v celoti spisan v sloven\u0161\u010dini. Za tak\u0161no odlo\u010dno in odli\u010dno potezo so bili fantje potem tudi \u00bbnagrajeni\u00ab z uvrstitvijo na seznam predvajanih na nacionalnem radiu. Toda najbolj\u0161e ocene so Res Nullius dobivali ravno na terenu, torej na svojih \u017eivih nastopih. Tudi v Ljubljani, ki je bila za sicer introvertiranega Zorana Ben\u010di\u010da vsaki\u010d znova posebna preizku\u0161nja. Tremo in negotovst pred ljubljanskim ob\u010dinstvom je potem deloma prikrival z dovolj popitega alkohola, njegova dokaj stati\u010dna dr\u017ea na odru pa mu je pomagala, da je dajal vtis \u00bbkul frontmena\u00ab. Prav tak\u0161en je ostal vse tja do konca delovanja banda, ki je \u010detrto plo\u0161\u010do Revolver ljubezni <\/em>objavil \u0161ele po petih letih premora in po zaznavnih kadrovskih spremembah.<\/p>\n\n\n\n

Tako smo po letu 2003 podvomili o mo\u017enosti njihovega nadaljnega kreativnega dela.<\/p>\n\n\n\n

Minilo je celih osem let, ko se je na veliko veselje fenov velenjskih Res Nullius oglasil z napovedjo petega albuma Prekletih bazar<\/em>, ki so ga snemali v mostarskem glasbenem centru Pavarotti<\/em>. Junija letos je minilo natanko devet let od izida tega prero\u0161ko razko\u0161nega glasbenega izdelka, s katerim so Res Nullius \u017eal dokon\u010dno zaokro\u017eili avtorski opus. Navkljub mojemu tihemu pri\u010dakovanju pa tudi naslednikov tega benda z vsaj podobno prepoznavno identiteto pri nas \u017eal \u0161e nimamo. Zato pozornost namenjam njihovi peti in zadnji stvaritvi, Prekletih bazar, kajti na njem so komadi, ki jih tako konceptualno kot kontekstualno lahko brez pomisleka umestimo tudi v zdaj\u0161nji zgodovinski \u010das. Takoj\u0161nji u\u010dinek ima \u017ee kolorit pomenljivih naslovov, ob poslu\u0161anju briljantnih pripovedi Zorana Ben\u010di\u010da pa dobesedno osupnemo nad njegovo vizionarsko rockovsko dr\u017eo. Ob koncu se na kratko osredinjam le na prvih pet skladb, s prepri\u010danjem, da boste pritrdili mojim mislim o veli\u010dini tega prvovrstnega slovenskega rockovskega banda.<\/p>\n\n\n\n

  1. Prekletih bazar<\/strong> je naslovna, v kateri Zoran Ben\u010di\u010d, vsaj zdi se, opi\u0161e prav nas. Tukaj in zdaj.<\/li><\/ol>\n\n\n\n

    \u00bb…. v krogu prej, v krogu zdej, v krogu potem… nere\u0161ljiv problem<\/em>…\u00ab<\/p>\n\n\n\n

    Torej, re\u0161itve za nas najbr\u017e \u0161e ni, saj kot nadaljuje Zoran: \u00bb …ljudje govorijo samo \u0161e bla, bla, bla<\/em>…!\u00ab  <\/p>\n\n\n\n

    • Krvavi kola\u017e<\/strong> je morda \u0161e bolj primerna \u010dasu, v katerem \u017eivimo. Namre\u010d, \u017ee v prvem verzu je Zoran zadel naravnost v sredo tar\u010de, ko nas jasno vpra\u0161a: \u00bbAli ima\u0161 kdaj ob\u010dutek, da si opazovan?<\/em>\u00ab <\/li>
    • V vagonu razrtganih du\u0161<\/strong> se pred nas postavi \u0161e ena slika od v\u010deraj do zdaj.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

      \u00bbPoglej to hordo, pljuni im u lice, jebi jim mater, glej jih v o\u010di! Poglej to hordo, dvigni glavo, grizi, grizi do kosti<\/em>!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

      • Rock’n’roll<\/strong>, je vendar tudi to.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

        \u00bb….na goli ko\u017ei srh<\/em>   …. \u00bb…in ti si \u010das v ogledalu<\/em>…\u00ab<\/p>\n\n\n\n

        • Nikomur ne govori ni\u010desar o men<\/strong> je izpovedno bogata ljubezenska blues rockovska balada, v kateri Zoran stoi\u010dno razkazuje svoj \u010dustveno ranljivost.<\/li><\/ul>\n\n\n\n

          \u00bb…tu sem jaz in moja nemo\u010d, ti deli\u0161 svoj smeh z napa\u010dnimi ljudmi. Kot da sem mrtev, ti ne vidi\u0161 mojih o\u010di… moja draga, moja draga<\/em>…\u00ab<\/p>\n\n\n\n

          \n