{"id":21563,"date":"2020-07-13T00:25:43","date_gmt":"2020-07-12T22:25:43","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21563"},"modified":"2020-07-12T13:27:44","modified_gmt":"2020-07-12T11:27:44","slug":"johnny-cash-the-mercury-years-1986-1991-umg-mercury-2020","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21563","title":{"rendered":"Johnny Cash – The Mercury Years 1986-1991 (UMG\/Mercury 2020)"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Leta 1986 je Johnnyju Cashu potekla pogodba z zalo\u017ebo Columbia, pri kateri je od leta 1958 posnel niz prelomnih albumov, med njimi tematske Blood, Sweat And Tears <\/em>(1963), Bitter Tears \u2013 The Ballads Of American Indian <\/em>(1964)in Sings The Songs Of The True West <\/em>(1965) ter dve zdaj antologijski koncertni plo\u0161\u010di At Folsom Prison <\/em>(1968)in At San Quentin <\/em>(1969). S temi plo\u0161\u010dami je redefiniral (kot pred njim \u017ee Merle Travis in Frank Sinatra, za njim pa Beatli) vlogo albuma kot umetni\u0161kega artefakta, ne zgolj naklju\u010dne zbirke desetih ali dvanajstih pesmi. Pri zalo\u017ebi so ga leta 1986 odslovili, kar je na countryjevski sceni povzro\u010dilo precej jeze in nelagodja, a Cash \u017ee nekaj dolgih let ni posnel prave uspe\u0161nice. V sedemdesetih je po uspehu s TV-oddajo nekolikanj izgubil rde\u010do nit in postal sinonim za \u00bbdru\u017einski entertainment\u00ab, \u00bbo\u010de naroda\u00ab, kot se je izrazil Kris Kristofferson, \u010deprav je v za\u010detku desetletja s pesmimi, kot je denimo Man In Black<\/em>, igral pomembno vlogo pri dru\u017ebenokriti\u010dnih pogledih na tedanjo oblast v ZDA (\u010detudi naj bi v resnici Nixona skrivaj na\u010deloma podpiral). Njegovi albumi so postajali nekolikanj dogo\u010dasni in predvidljivi, \u010deprav so se na\u0161le nekatere izjeme, denimo John R. Cash <\/em>(1975), ki je bil eden redkih Cashevih albumov, kjer je bila glasbena podlaga posneta posebej, zato ga sam Cash ni preve\u010d maral, a na njem je bila pe\u0161\u010dica zanimivih izvedb, denimo My Old Kentucky Home<\/em> Randyja Newmana, The Lady Came From Baltimore <\/em>Tima Hardina, The Night They Drove Old Dixie Down <\/em>Robbieja Robertsona in Cocaine Carolina <\/em>Davida Allana Coeja. Osemdeseta je za\u010del s plo\u0161\u010do Rockabilly Blues<\/em>, na kateri je \u017eelel obuditi spomin na svoje memphi\u0161ke dni, a \u017ee od srede sedemdesetih ga je tepla produkcija in v prvi polovici osemdesetih ni bilo ni\u010d druga\u010de. Trudil se je, da bi ostal relevanten, radijske postaje pa se z izjemo duhovitega singla One Piece At The Time <\/em>(1976) na njegovo glasbo niso ve\u010d pretirano odzivale. Med letoma 1980 in 1986, ko je kon\u010dal \u00bbrazmerje\u00ab z zalo\u017ebo Columbia, je posnel pravzaprav zgolj \u0161tiri res izstopajo\u010de izvedbe: Kristoffersonovo The Last Time <\/em>(1980), Prineovo Paradise <\/em>in Georgia On The Fast Train <\/em>Billyja Joeja Shaverja, kjer celo jodla (1982) in Springsteenovo Highway Patrolman<\/em> (1983), ki je pri kritikih (upravi\u010deno) obveljala za njegovo najbolj\u0161o izvedbo iz osemdesetih.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Mojster je nato dejal, da vsaj nekaj \u010dasa ne namerava iskati zalo\u017eb, a ko je leta 1987 pri zalo\u017ebi Mercury iz\u0161el album Johnny Cash Is Coming To Town<\/em>, je postalo jasno, da se \u0161e ni \u010disto vdal. Na njem najdemo nekatere zanimive pisce, denimo Elvisa Costella v pesmi The Big Light<\/a>, <\/em>Guya Clarka (Let Him Roll, <\/em>Heavy Metal (Don’t Mean Rock’n’Roll To Me<\/em>)<\/a>), Jamesa Talleyja (W. Lee O’Daniel And The Light Crust Doughnut Boys<\/em>), Sixteen Tons<\/em> Merlea Travisa in dve avtorski pesmi, ki ju je posnel \u017ee leta prej (I’d Rather Have You <\/em>in The Ballad Of Barbara<\/a><\/em>). \u010ceprav so nekateri kritiki album hvalili kot raznolik in repertoar kot dobro izbran, kar dr\u017ei, se Casheve interpretacije zdijo nekoliko znaveli\u010dane, produkcija pa je sterilna in kljub trudu, da bi se ohranil zna\u010dilni Cashev bum\u010dikabum, ta ostane nekje zadaj. \u00bbGoing through the motions\u00ab<\/em> je dober izraz, ki velja za ve\u010dino Cashevega opusa za zalo\u017ebo Mercury \u2013 vseh pet studijskih albumov, ki jih je posnel zanjo, so letos ponatisnili na vinilu v zbirki The Complete Mercury Recordings 1986-1991<\/em>. Dodali so \u0161e trojni kompilacijski album Easy Rider<\/em>, ki prina\u0161a izbor iz tega obdobja, dodaja pa \u0161e nekaj pesmi iz leta 1986, ki so pri zalo\u017ebi Mercury iz\u0161le na albumu Class Of 55<\/em>, ko je Cash \u0161e snemal za Columbio. Na albumu gre za dru\u017eenje s Carlom Perkinsom, Jerryjem Leejem Lewisom in Royem Orbisonom, prijatelji in kolegi iz petdesetih (Sun Records), a tudi tisti album je preproduciran; stari rokerji zvenijo nekolikanj zbanalizirano, ko se spominjajo svojih korenin in preminulega kolega Elvisa; \u0161e najbolj pristno zveni Killer, Jerry Lee, medtem ko se prijatelji v izvedbah Jenningsove Waymore’s Blues <\/em>in poklonu Elvisu We Remember The King<\/em> nekolikanj preve\u010d trudijo. V Waymore’s Blues<\/a><\/em> spet zmaga Killerjev glas v odmevu, ki pravzaprav \u00bbnaredi\u00ab izvedbo.<\/p>\n\n\n\n

\n