{"id":21615,"date":"2020-07-24T00:49:00","date_gmt":"2020-07-23T22:49:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21615"},"modified":"2020-07-20T23:32:10","modified_gmt":"2020-07-20T21:32:10","slug":"oumou-sangare-moussolou","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21615","title":{"rendered":"Oumou Sangar\u00e9 \u2013 Moussolou"},"content":{"rendered":"\n

Oumou Sangar\u00e9<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moussolou<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Syllart Productions, 1990<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u00bbImenujemo jo Kristalni glas Afrike. Oumou je visoka stoosemdeset centimetrov, obuva se v \u010devlje z visoko peto, njen okrogel obraz pa je tako bister in lep kot njen glas. Ni se je mo\u010d nagledati. Povrhu vsega je izvrstna kuharica in skrbna gospodinja. \u010ce dodam, da je izjemno pametna, radodarna in neke vrste revolucionarka, bo kdo pomislil, da la\u017eem in da Oumou ni iz kosti in ko\u017ee,\u00ab sem leta 1998 prebrala v knjigi Barva sladke \u010dokolade<\/em> Sonje Porle. Govorila je seveda o malijski divi Oumou Sangar\u00e9, katere obstoj je bil provincialni pun\u010dari, ki je v tistem trenutku v Ljubljani \u017eivela \u0161ele leto dni, seveda popolna neznanka. Saj ne, da sem do tedaj poznala le milozvo\u010dnost kravjega mukanja, a do Malija moj devi\u0161ki glasbeni okus ni segal. Je pa poznal feminizem, boj za obstanek sredi presu\u0161enih polj koruze. In ob\u010dutek zagona, ki so mi ga kot otroku velikokrat ponudile le partizanske pesmi iz velike rde\u010de pesmarice, ki sem jo vsake toliko na slepo odprla. In na ve\u010dje ali manj\u0161e veselje prisotnih popevala in obenem nadlegovala dru\u017einski pianino.<\/p>\n\n\n\n

Presnemavanje kaset ob poslu\u0161anju radia, tuje revije, ki sem ji vsake toliko sunila stricu iz Nem\u010dije, westerni in Ennio Morricone, obsedenost s Charlesom Aznavourjem, tudi vse to je bil moj rani eskapizem. Ki pa so ga prebrane besede o Oumou v resnici kot dete povile v izpiljeno obsedenost. \u010ceprav pri na\u0161i hi\u0161i ni bilo veliko posluha ne za bo\u017ejo milost ne za patriarhalna pravila, sem vedela, da svet ni le to, kar \u0161e ujamem v skrajni rob lastnega vidnega polja. In ni ga bolj\u0161ega na\u010dina za razvijajo\u010do se popotnico, ki \u010daka na svoj \u010das, kot je poslu\u0161anje glasbe, ki prihaja od drugod.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbKer je previdna in svoja sporo\u010dila prepeva z glasom, ob katerem zardevajo slav\u010dki, v Afriki pa ima zapeta beseda ogromno mo\u010d, ji je uspelo bolj kot komurkoli pred njo razpokati zid islamsko obarvane tradicije, v katerega je ujeto vsakdanje \u017eivljenje malijskih \u017eensk. Ker je tako \u017eenstvena, da bolj ne bi mogla biti, in ker spo\u0161tuje ve\u010dino ostalih zapovedi kulturne dedi\u0161\u010dine, je nih\u010de ne za\u017eiga na grmadi ali ima za feministko. \u017denske jo obo\u017eujejo, mo\u0161ki pa si ne morejo pomagati, da je ne bi imeli radi, \u010deprav Oumou sme\u0161i poligamne mo\u017ee, dekleta pa poziva, naj si sama izberejo ljubega,\u00ab sem prebrala v naslednjem dihu. Dojela nemudoma, da jo moram sli\u0161ati, Oumou, pa naj stane kar ho\u010de. Ljubljano sem pre\u010desala po dolgem in po\u010dez, da sem na\u0161la njen debitantski album Moussolou<\/em>, izdan desetletje poprej. Moussolou pomeni \u017eenska, kaj drugega bi pri\u010dakovali od prve feministke zahodne Afrike. In kaj drugega kot opevanje svobodne izbire partnerja je mo\u010d sli\u0161ati od bitja, katerega o\u010de je pobegnil od doma, ko si je na\u0161el \u017eeno \u0161tevilka dve. Da je nato s \u0161tevilko ena, svojo mamo, \u017ee kot otrok slu\u017eila denar s svojim glasom in pri trinajstih sama pre\u017eivljala dru\u017eino.<\/p>\n\n\n\n

Oumou je bila velika \u017ee takrat, danes je \u0161e ve\u010dja. \u0160e vedno samosvoja. In \u0161e vedno imam, tudi 22 let kasneje, doma njen album. Ki gre z mano v vsako novo stanovanje. Ker je pomemben, usoden celo. Ne samo, ker mi je odprl vrata v nove glasbene svetove, temve\u010d me fizi\u010dno premaknil na razli\u010dne konce sveta. Ne glede na to, kam me je odneslo, na zahod ali vzhod, v njujor\u0161ki Madison Square Garden ali v chengdujski park, vedno je bila zraven glasba. In za to se moram zahvaliti Oumou, jasno. Imela je klju\u010d. In v moji glavi ga je obrnila ravno pravi trenutek, da po njem ni\u010d ve\u010d ni moglo biti tako, kot je bilo.<\/p>\n\n\n\n

\u00bb\u017denski glas je nekaj, \u010demur se Malijci ne morejo upirati,\u00ab preberem v isti knjigi dve desetletji kasneje. \u00bb\u010ce Malijca pobara\u0161 za njegovega najljub\u0161ega glasbenika ali orkester, ti bo brez pomisleka na\u0161tel ducat \u017eenskih imen.\u00ab Kako zanimivo, pomislim. \u010ce je veriga tako mo\u010dna, kot je mo\u010dan njen naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen, je dru\u017eba bogata toliko, kolikor je v njej brezkompromisno izpovednih \u017eenskih glasov. In seveda, kolikor je v njej \u00bbsester\u00ab, ki te \u017eelijo ponesti kvi\u0161ku: \u00bbFrizerke so tako vzhi\u010deno in vneto \u010desale, lakirale, li\u010dile in pudrale Oumou, kakor da bi lep\u0161ale in ko\u0161atile sebe, in tako nezavistno, kot da bodo one, in ne Oumou, zve\u010der stopile na oder pred deset tiso\u010d poslu\u0161alcev.\u00ab Ko sem jo v \u017eivo sli\u0161ala prvi\u010d, so bile Kri\u017eanke kot kotel vro\u010dih teles. In ona veli\u010dastna kot so obljubljale besede Sonje Porle. Kmalu pride spet. Jaz bom zraven. Da se ponovno preizpra\u0161am, kako zelo sem se spremenila. \u010ceprav vem, da v iskanju brezkompromisnosti ostajam enaka. Za kar je kriva Oumou. Jasno.  <\/p>\n\n\n\n

\n