{"id":21628,"date":"2020-07-26T00:45:00","date_gmt":"2020-07-25T22:45:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21628"},"modified":"2020-07-21T11:48:49","modified_gmt":"2020-07-21T09:48:49","slug":"pink-floyd-the-wall-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21628","title":{"rendered":"Pink Floyd – The Wall"},"content":{"rendered":"\n

Pink Floyd<\/strong><\/p>\n\n\n\n

The Wall<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Harvest, 1979<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Na tem, kako se v kombinaciji u\u010denja in upora oblikujejo okusi je nekaj, kar prikimava ohi\u0161ju freudovske psihoanalize \u2013 nekaj tistega, kar le\u017ei na\u0161im star\u0161em, bomo zasovra\u017eili, nekaj pa bo ostalo z nami kot temelj na\u0161ih estetskih izbir. \u010ceprav sem zaradi okoli\u0161\u010din, v katere sem odrasla sama, \u017ee zelo zgodaj zavrnila utopi\u010dno predstavo o tr\u017enem liberalizmu zahodnega tipa, ki je zaznamovala politi\u010dne sanje generacije mojih star\u0161ev, je glasba, ki je vame pri\u0161la iz avtoradija na relaciji Ljubljana-Pore\u010d postala temelj za glasbo, h kateri sem se kot da avtonomno za\u010dela ozirati kot najstnica, ki ji je okus pomenil kombinacijo kulturnega kapitala in spolne privla\u010dnosti.<\/p>\n\n\n\n

The Wall, <\/em>glasbeni bildungsroman iz \u017eanra kaj naredi in pokoplje zvezdnika, <\/em>ki ji je tri leta po izidu pripadel \u0161e istoimenski film, ni bila moja prva Pink Floyd plata. Za\u010delo se je z zbranimi deli Echoes: The Best of Pink Floyd<\/em> v M\u00fclerjevi poslu\u0161alnici (stolpi\u010di s CD-ji in velikimi slu\u0161alkami v zgornjem nadstropju \u2013 bog ve, katerega leta je ta koncept dokon\u010dno izginili?), kamor smo najstniki z omejenimi finan\u010dnimi sredstvi hodili preverjat,  v katero plato se resni\u010dno spla\u010da investirati. Echoes <\/em>so mi poklonili razumevanje, da imam do ne\u010desa, kar sem do tedaj do\u017eivljala kot nezavedni soundtrack avtomobilskih poti zdaj tudi avtonomen odnos, s tem pa tudi opogumljajo\u010d ob\u010dutek, da sem zdaj kon\u010dno dovolj stara, da razumem nekaj, \u010desar do tedaj nisem.  <\/p>\n\n\n\n

Od tistega trenutka dalje so Pink Floyd za kak\u0161na \u0161tiri leta postali sredi\u0161\u010de moje adolescence \u2013 bili so moja vrata v spoznavanje poznega dvajsetega stoletja, britanske pop kulture, dekli\u0161ke spolne \u017eelje, tema za pogovore s prijateljicami in fanti, znamenje odraslosti in znamenje \u00bbkulerstva\u00ab. In bili so prvi bend, v katerega sem bila zatreskana \u2013 prvi bend, ki je naredil toliko stvari tako dobro usklajenih z mojo du\u0161o, da sem jim odpustila tudi tisto, od \u010desar sicer nisem imela ni\u010d.<\/p>\n\n\n\n

The Wall <\/em>ni bila nikoli moja najljub\u0161a plata. V splo\u0161nem moram re\u010di, da je izbrati najljub\u0161o plato \u2013 \u017ee enega benda, kaj \u0161ele nasploh \u2013 peklensko opravilo, ki me navdaja z ob\u010dutkom, da sem izdala in zatajila ne\u0161teto velikih, morda celo ve\u010djih glasbenih ljubezni, ki bi si bolj zaslu\u017eile, da se kitim z njimi. Tisto, kar The Wall <\/em>ume\u0161\u010da na posebno mesto, zaradi katerega se je zna\u0161la med temi vrsticami (poleg moje obljube, da bom spo\u0161tujo\u010d odlo\u010ditve nezavednega za\u010dela pisati o prvi plati, ki mi bo padla na pamet, ko bom odprla Microsoft Word), je to, da s svojim repertoarjem ponuja popoln presek tega, kar me je definiralo kot najstnico in kar me definira kot odraslo osebo \u2013 kot bi tiho pritrjevala temu, da odrastemo v scenarije, ki smo jih zase napisali kot otroci in adolescenti.<\/p>\n\n\n\n

The Wall <\/em>je plata, ki si da dosti opraviti s tem, kako kapitalizem in podedovane zgodovinske travme vplivajo na dru\u017eino, kako dru\u017eina oblikuje posameznika in kako posameznik, ki so ga izoblikovali ti ne pretirano ugodni pogoji odraste v \u010dloveka, ki ne zna zares ljubiti, kaj \u0161ele ljubezni sprejemati in si zami\u0161lja, da bi mesto, ki bi ga morala zapolniti ljubezen, lahko napolnila samo slava.<\/p>\n\n\n\n

Je prva plata, ob kateri sem opazila, da me bo morda vse \u017eivljenje preganjala misel, ali delamo umetnost samo zato, da bi bili ljubljeni in njej pridu\u017eena misel, da je to na\u010drt za \u017eivljenje brez dna, ki ga skoraj po definiciji lahko krona samo osebni propad. Je tudi prva plata, ki me je izu\u010dila, da je to hkrati absolutno grozno, a kaj, ko je tudi neskon\u010dno kul<\/em>. Konzervativni star\u0161i bi ob tem morda rekli, da bo rokenrol pokvaril va\u0161e otroke, a resnica je v resnici ravno nasprotna \u2013 ker star\u0161i niso zmogli druga\u010de in so svojim prizadevanjem navkljub pokvarili svoje otroke, so si ti izmislili rokenrol. Ta je v letih rabe \u017eanrsko sicer precej mutirala, a bas linija ostaja ista: nih\u010de ne bi rad postal comfortably numb.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=u3FwgVWmHB8\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n

Katja Perat je avtorica romana <\/em>Mazohistka, zbirke esejev <\/em>Naredite Ameriko spet obvladljivoin pesni\u0161kih zbirk <\/em>Najbolj\u0161i so padli in <\/em>Davek na dodano vrednost, ki \u017eivi med Ljubljano in St. Louisom. Je doktorska \u0161tudentka primerjalne knji\u017eevnosti na Univerzi Washington v St. Louisu. <\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj album 59 \/ Katja Perat<\/p>\n","protected":false},"author":88966,"featured_media":21629,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-21628","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21628","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88966"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=21628"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21628\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21632,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21628\/revisions\/21632"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/21629"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=21628"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=21628"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=21628"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}