{"id":21634,"date":"2020-07-28T00:32:00","date_gmt":"2020-07-27T22:32:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21634"},"modified":"2020-07-29T10:54:29","modified_gmt":"2020-07-29T08:54:29","slug":"jean-michel-jarre-oxygene","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21634","title":{"rendered":"Jean Michel Jarre \u2013 Oxygene"},"content":{"rendered":"\n

Jean Michel Jarre<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Oxygene<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Disques Dreyfus\/Polydor, 1976<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Zagotovo je Oxygene<\/em>, prvenec francoskega elektronskega maga Jeana Michela Jarra, eden tistih posebnih albumov, ki so mnogim spremenili \u017eivljenje. Pred tem je sicer izdal dva albuma, enega z zvo\u010dno knji\u017enico glasbe za reklame, film in televizijo in \u0161e enega z glasbo za film. \u0160ele Oxygene, ki ga je posnel v improviziranem studiu v svoji kuhinji, ga je naredil svetovno znanega. Je tudi sin velikana filmske glasbe Mauriceja Jarra, s katerim pa nista imela veliko stikov.<\/p>\n\n\n\n

V izvirniku je Oxygene iz\u0161el leta 1976, v letu nastanka punka, pri nas, v Jugoslaviji, pa je leto kasneje iz\u0161el prek licen\u010dne izdaje pri PGP RTB.<\/p>\n\n\n\n

Ne spomnim se zakaj, kdaj in kje sem ga kupil, verjetno je bilo to na gramofonskem oddelku Elektrotehne v Bre\u017eicah \u017ee kmalu po izidu. Mogo\u010de sem o albumu kje prebral ali pa me je pritegnila naslovnica \u2013  veli\u010dastna ilustracija Zemlje in lobanje. Album ima zaporedno \u0161tevilko 29 v moji plo\u0161\u010doteki, ovitek je oblepljen s selotejpom, da se robovi ne bi uni\u010dili, zato so se pa plo\u0161\u010de rade med sabo zlepile.<\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli \u017ee \u2026 Doma sem imel skromen Iskrin gramofon z enim zvo\u010dnikom. Danes bi temu rekli stru\u017enica, oziroma uni\u010devalec plo\u0161\u010d. Ko sem prvi\u010d v zatemnjeni sobi poslu\u0161al Oxyegene, me je popeljalo v vesolje, na svetove, planete, meglice, kjer \u0161e nikoli nisem bil. Ta album sem preposlu\u0161al \u0161e in \u0161e. Instinktivno sem ga po\u017eiral in ga imam sedaj verjetno shranjenega v podzavesti.<\/p>\n\n\n\n

Ironi\u010dno je, seveda, da je ravno ta album mnogim pri\u010daral vesolje, saj je bil eden res prvih eksperimentalnih elektronskih albumov te vrste. No, in \u201coxygene\u201d oziroma kisik je nujen za proizvodnjo zvokov, in ker je v ve\u010dini vesolja vakuum, je tam tudi absolutna ti\u0161ina. Tako je kisik oziroma ozra\u010dje nujno ne le za nas, da dihamo, temve\u010d tudi za glasbo, ki je valovanje, da se \u0161iri.<\/p>\n\n\n\n

Zagotovo pa sem bil prepri\u010dan, da je ta album nemogo\u010de odigrati v \u017eivo. In ravno temu sem bil pri\u010da, ko je Jarre album Oxygene leta 2008 v \u017eivo odigral v mali dvorani ljubljanske Hale Tivoli. Ob pomo\u010di \u0161tirih sodelavcev in obilice analogne elektronske opreme je pripravil veli\u010dasten in nepozaben ve\u010der.<\/p>\n\n\n\n

In ker mi moj poklic omogo\u010da dolo\u010dene privilegije, je naneslo, da sem dobil ponudbo za (skoraj) ekskluziven intervju z Jeanom Michelom Jarrom pri njemu doma, v zelenem predmestju Pariza v okro\u017eju Bougival, kjer ima v hi\u0161i na otoku sredi reke Sene svoj doma\u010di studio. S pomo\u010djo organizatorja njegovega koncerta sva jaz in kolegica s POP TV-ja odletela k njemu v Pariz. Tam naj bi imel intervju pred njegovim koncertom v Ljubljani, ob predstavitvi njegovega veli\u010dastnega opusa sodelovanj z zelo razli\u010dnimi glasbeniki, ki je iz\u0161el na albumih Electronica Volume 1<\/em> in Electronica Volume <\/em>2. Pogovarjati se z njim je bilo lahkotno, saj sva se dotaknila \u0161tevilnih tem, ki so nama blizu, tudi Bacha in Kraftwerkov.<\/p>\n\n\n\n

Prvo vpra\u0161anje, ki sem mu ga zastavil, se je glasilo: “Va\u0161 album Oxygene je bil eden prvih, ki sem jih kupil. V sobo 13-letnika ste prinesli celotno vesolje. Podobno je bilo tudi s sorodnima albumoma \u00c9quinoxe in Magnetic Fields.”<\/em> Povedal mi je: \u00bb\u017delel sem povezati sodobno eksperimentalno glasbo in klasi\u010dno glasbo, narediti most med tem zvrstema. Moja elektronska glasba nima ni\u010d skupnega z ameri\u0161kim pop formatom. Prihaja iz Evrope in je neke vrste nadgradnja klasi\u010dne glasbe. Meni se zdijo moji albumi kot filmi, kot stari filmi, ko gre\u0161 v njih na potovanje. Ti albumi so kot knjiga, skladbe pa kot poglavja. Zato jim mora\u0161 slediti poglavje za poglavjem, pesem za pesmijo. Zato album Oxygene in drugi niso imeli takrat imena za posamezno skladbo, temve\u010d le prvi del, drugi del, tretji del \u2013 kot poglavja v knjigi, ki na koncu sestavljajo celoto in povedo celovito zgodbo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Po dolgem in iz\u010drpnem intervjuju sva naredila \u0161e nekaj skupnih fotografij za spomin, prav tako pa mi je prijazno napisal posvetilo na ovitek albuma Oxygene.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n
\n