{"id":21641,"date":"2020-07-30T00:08:00","date_gmt":"2020-07-29T22:08:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21641"},"modified":"2020-07-30T12:03:27","modified_gmt":"2020-07-30T10:03:27","slug":"pearl-jam-ten","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21641","title":{"rendered":"Pearl Jam \u2013 Ten"},"content":{"rendered":"\n

Pearl Jam<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ten<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Epic, 1991<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u0110emi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri\u010detek teme<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pi\u0161e se leto 1991. Poletje je, stara sem sedem let, moja sestra pa \u0161tirinajst, skoraj petnajst. Z avtobusom potujeva v \u00bbkolonijo\u00ab, to je, s skupino drugih otrok in vzgojiteljic greva na Debeli Rti\u010d, na morje. Pravim, leto 1991 je, kar pomeni, da se bo spremenilo skoraj vse, kar dolo\u010da najini mladi \u017eivljenji, le da s sestro tega \u0161e ne veva. Ne veva, da bodo na morju pri\u010dele tuliti sirene za preplah, ki jih jaz \u0161e ne bom razumela, videla bom le, da veliko otrok joka in ho\u010de domov, zato jih bom posnemala, tudi sama bom vsa smrkava in izgubljena. \u0160e dobro, da imam blizu starej\u0161o sestro, bom pomislila. \u2013 Misel, ki se mi bo skozi \u017eivljenje ve\u010dkrat ponovila. Leto 1991 je, na\u0161a nekdanja skupna dr\u017eava razpada, skupaj z njo pa razpada zakon najinih star\u0161ev, ki, v nasprotju z Jugoslavijo, nikoli ni bil kaj prida. Vendarle, o\u010de odhaja in le redko bo pri\u0161el nazaj, \u0161e redkeje pa bova od zdaj naprej videli svojo babico, h kateri smo sicer potovali vsako poletje. Pot do nje bosta presekala oba navedena razloga: tako vojna kot lo\u010ditev star\u0161ev. Nikoli ni bilo idealno, a vendar, nekaj se kon\u010duje, \u0161e preden je imelo mo\u017enost zrasti. All the love gone bad turned my world to black\/ Tattooed all I see, all that I am, all I’ll be.<\/a> <\/em>Se je v tem obdobju za\u010dela razra\u0161\u010dati tema in naseljevati skoraj vse dele mene? Ali pa je bila tam \u017ee ves \u010das in so jo zunanji dogodki samo spro\u017eili? Poletje leta 1991 je, ko izide to, kar bo postalo ve\u010dna spremljevalka tako mojega, kot \u017eivljenja moje sestre \u2013 plata Ten<\/em> skupine Pearl Jam<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Ne kli\u010di me h\u010di<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Osem je \u017ee nekaj. Ve\u010d kot sedem. \u0160e vedno ne zadosti let, da bi smela prisostvovati dogajanju v sobi moje sestre, ko \u2013 kar naenkrat odrasla \u2013 sedi v krogu s prijatelji, s katerimi pije pivo in kadi travo, ampak, hej, nih\u010de ne gleda. Mama je preve\u010d zasedena s pre\u017eivetjem in sama s sabo, o\u010deta, kot pravim, ni ve\u010d. Vsi sestrini prijatelji imajo dolge lase, razvle\u010dene srajce in prevelike puloverje, ter kalen pogled, ki je ob tem \u0161e poln neke modrosti, ki je meni nedosegljiva. Jaz samo gledam. Gledam, kako z vsem, kar so, izkazujejo vseenost do sveta, ki se nahaja zunaj te sobe, kot da v njem ne bi bilo ni\u010desar, kar bi jih zanimalo ali v kar bi se jim zdelo vredno vklju\u010diti. Gledam, kako tisti njihovi dolgi lasje skupaj s premikanjem glave padajo levo-desno. Ko se pojavi refren komada, pri\u010dnejo prepevati: Don’t call me daughter, not fit to\/ The picture kept will remind me<\/a><\/em>. Ko opazujem sestro, se mi zdi, da je njeno prepevanje ob tem komadu ne le jezno, ampak tudi usmerjeno nekam navzgor, v zgornje nadstropje, kjer se nahaja mama. Morda pa \u0161e vi\u0161je, skozi streho, od koder se razlega po vsem delavskem malome\u0161\u010danskem okolju. Vendarle je ob vseenosti teh punc in fantov prisotno \u010dustvo: jeza. Jezni so, toliko takrat \u017ee znam prebrati, \u010detudi se mi ne sanja, kaj vse jih jezi in zakaj. To bom razumela \u0161ele mnogo pozneje. V nasprotju z njimi, ki so, izgubljeni med dvema sistemoma brez alternative, svet zavra\u010dali \u017ee kot najstniki, bom sama potrebovala \u0161e vsaj dve desetletji, da pridem do grunge-state-of-mind. Po nenehnem zaganjanju v svet bom \u0161ele konec dvajsetih let utrujena opazila, da so imeli sestrini grun\u0111erji prav: v svet se je treba podajati z veliko distance v odnosu do dogajanja v njem. Ali, \u0161e bolje, sploh ne.* <\/p>\n\n\n\n

\u0160e sva \u017eivi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nisem povsem prepri\u010dana, kdaj v odrasli dobi sem jih nanovo odkrila. Morda pa niso nikamor od\u0161li, morda so bili vedno z mano? \u0110emi<\/em>, kot jim pravi sestra. Ne vem, \u010de bom znala to razlo\u017eiti. Zgodi se, da se vozim z avtom, pa na Valu 202 ali R\u0160-u nenadoma zasli\u0161im znane uvodne verze \u2013 At home drawing pictures\/ Of mountain tops\/ With him on top…<\/em><\/a> O, Jeremy!, pomislim in \u017ee sem doma<\/em>. \u0110emi so zame instantna povezava s tistim delom mene, ki se nikoli ne spreminja. (Istina je ono \u0161to je uvek isto<\/em>, bi rekel Set.) Njihova glasba ima name dvojni u\u010dinek: po vseh teh letih me \u0161e vedno lahko povsem ponese, obenem pa me zaradi stika s tistim, kar je najbolj moje, ker je z mano \u017ee od za\u010detka, pomirja.<\/p>\n\n\n\n

Spomnim se. Nikakor ne najdem miru. Vrtim se v krogu, zaciklana in ne vem, kako ven iz tega, najmanj zato, ker mi pogled zastira vsa prtljaga, ki jo \u017ee desetletja nosim sabo (nakopi\u010dena \u010dustva \u2013 dru\u017einska dota, ki jo je nemogo\u010de izgubiti ali zakockati). To lahko traja dneve, morda tudi tedne, mesece. Odprem si pivo, odprem youtube. Klikam, v prazno, ker sem spet pozabila. Pred nosom so, ves \u010das, jaz pa posku\u0161am z nekimi novimi bendi<\/em>. Potem, morda uro, dve kasneje, morda nekaj dni kasneje, se vendarle spomnim \u2013 Ten<\/em>, seveda… V iskalnik vtipkam zadnji in obenem najdalj\u0161i komad na plati. Eddie zapoje po\u010dasi, skoraj meditativno, a obenem z vsem, kar ima: Oh, dear dad, can you see me now?\/ I am myself, like you somehow\/ I’ll ride the wave where it takes me\/ I’ll hold the pain, release me<\/em>. Release me…<\/em><\/a> In to je dovolj. Ne pretiravam, to je to. Iz mene se ulije. Kar je tedne jokalo na noter, pride naenkrat ven in jaz po dolgem \u010dasu spet zadiham. Naenkrat je vse v redu, \u010deprav v resnici marsikaj ni v redu.<\/p>\n\n\n\n

Spomnim se. S sestro sva na nekem festivalu in v premoru med dvema bendoma na odru vrtijo glasbo raznih izvajalcev. Midve se od odra oddaljujeva, to je, hodiva proti \u0161anku, nakar za najinima hrbtoma zasli\u0161iva nezamenljiv kitarski intro in za njim naslednje besede: Son, she said\/ Have I got a little story for you\/ What you thought was your daddy\/ Was nothin’ but…<\/a><\/em> Vzhi\u010deni se spogledava in pri\u010dneva te\u010di nazaj proti odru, kjer odvr\u017eeva svoja nahrbtnika in pri\u010dneva skakati, kot bi se nahajali na dejanskem koncertu \u0110emov, po mo\u017enosti v devetdesetih, kjer bi mojstrovino z naslovom Alive<\/em> sli\u0161ali prvi\u010d. Toda midve veva, brez da bi si morali kaj povedati, kaj ta komad predstavlja, kaj nama govori: toliko pre\u017eivetega (ne le dovolj za drugo besedilo, ampak dovolj za nekaj knjig), a vendar sva \u0161e tu. \u0160e sva \u017eivi. Na polno \u017eivi. Oh, I, oh, I’m still alive\/ Hey, I, oh, I’m still alive<\/em>!<\/p>\n\n\n\n

Trideset<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko sva s sestro videli, da bo v Kinu \u0160i\u0161ka premiera dokumentarnega filma Dvajset<\/a><\/em> ob dvajsetletnici albuma Ten<\/em>, je bilo edino logi\u010dno, da nemudoma kupiva vstopnici. Danes guglam in vidim, da je bilo to leta 2011. Kdaj je minilo devet let? In kako je mo\u017eno, da bo torej naslednje leto \u017ee trideset let od izida albuma, ko pa \u0161e vedno s popolno jasnostjo vidim sestrino sobo in njene prijatelje, ki si podajajo joint in govorijo o nekem Ediju<\/em>, ki da svaka mu \u010dast<\/em>? Dvakrat zami\u017ei\u0161 in mine ve\u010d kot tretjina tvojega \u017eivljenja, seveda tretjina zgolj v primeru, \u010de bo\u0161 do\u010dakal starost, \u010desar pa nih\u010de od nas ne ve. Trideset let, v katerih se je ve\u010dkrat iz temeljev spremenilo vse, le \u0110emi so \u0161e vedno nezamenljivi. \u0160e vedno nih\u010de nima pol toliko naboja v glasu, kot ga ima Eddie vse od trenutka, ko so se na enem njihovih prvih koncertov neki fantje pod odrom stepli in je pri\u010del iz obupa in jeze peti, kot je tudi mislil, ko je pisal komade: zelo zares.<\/p>\n\n\n\n

Zgodba z \u0110emi se nadaljuje in se skoraj zanesljivo ne bo kon\u010dala, dokler sem alive<\/em>. Poleg tega sploh \u0161e nisem \u0161la na njihov koncert. Ne vem, kako to, a nekje vmes sem pozabila \u2013 ali pa nisem imela mo\u017enosti \u2013 uresni\u010diti te nujnosti. Torej me \u010daka \u0161e najmanj to. Bogsigavedi, kako bom koncert, moje prvo \u017eivo sre\u010danje z glasbo, ki me je oblikovala, sploh prenesla.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

*<\/strong> Manifestacijo te dr\u017ee predstavlja junak kultnega filma Into the Wild<\/a>,<\/em> za katerega je glasbo napisal Eddie Vedder. Ob svojem umiku iz dru\u017ebe v pogovoru s starcem med drugim deklarativno re\u010de: I think careers are a 20th century invention, and I don’t want one.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\n