{"id":21707,"date":"2020-08-09T00:28:00","date_gmt":"2020-08-08T22:28:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21707"},"modified":"2020-08-06T00:28:55","modified_gmt":"2020-08-05T22:28:55","slug":"john-moreland-high-on-tulsa-heat","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21707","title":{"rendered":"John Moreland \u2013 High on Tulsa Heat"},"content":{"rendered":"\n

John Moreland<\/strong><\/p>\n\n\n\n

High on Tulsa Heat<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Old Omens, 2015<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Rokovnja\u0161ki patos<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z glasbo Brucea Springsteena sem se prvi\u010d sre\u010dala nekje sredi osemdesetih let v ljubljanskem vrtcu, ki se danes imenuje Vrtec Jar\u0161e, enota Ro\u017ele. Nekega zgodnjega popoldneva so vzgojiteljice v igralnico pripeljale ogromen katoden televizor, na katerem se je pojavil lik neznanega preznojenega tipa, ki je dobro plesal in se drl v mikrofon. O\u010darane vzgojiteljice so druga drugi \u0161epetale, da dobro zgleda. Preden so nas otroke spodile na zunanje igri\u0161\u010de, sem za par sekund uzrla koncert izvajalca, h kateremu sem se vrnila \u0161ele \u010dez par desetletji. To so bili \u010dasi, ko so se poslu\u0161alke morale potruditi, \u010de so \u017eelele sli\u0161ati kaj dobrega, \u010detudi so s tem verjetno kr\u0161ile pravila vzgojno-izobra\u017eevalnega zavoda, kjer so bile zaposlene.<\/p>\n\n\n\n

Cenim njegov morda nekoliko manj znan album Nebraska<\/em>, ki ga je posnel doma na \u0161tiri-kanalni kasetofon leta 1982. Bela majica in zno\u0161ene kavbojke pa\u010d ne potrebujejo kak\u0161nih posebnih modnih dodatkov. \u010ce ne zna\u0161 nosit tega, izgublja\u0161 \u010das z vsem drugim. \u010ceprav naj bi album prvotno vklju\u010deval tudi gara\u017eno demo verzijo<\/a> kritike ameri\u0161kega ekspanzionizma Born in the U.S.A<\/em>, je zame v ospredju hipnoti\u010dna pesem State Trooper<\/em><\/a>, ki spominja na estetiko dvojca Suicide in ki je do\u017eivela tudi elektronsko predelavo v izvedbi Trentem\u00f8llerja: \u00bbMr. State Trooper please don’t stop me, maybe you got a kid, maybe you got a pretty wife, the only thing that I got, has been bothering me my whole life.<\/strong><\/em>\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Zdrseli smo k marginalcem, neprilagojencem in izme\u010dkom vseh vrst, ki so po definiciji v konfliktu s sistemom in glavnino dru\u017ebe, ki pa ju s svojo to\u017ebo niti ne \u017eelijo odkrito spreminjati. Niso revolucionarji kot kak\u0161en Gil Scott-Heron, predvsem afirmirajo svojo zlomljenost, nekak\u0161no hrbtno, alternativno verzijo ameri\u0161kih sanj. Nekateri jim pravijo tudi rokovnja\u010di oz. highwaymen, <\/em>ki se v svojih \u0161tirih razli\u010dicah kot ropar, mornar, delavec na gradbi\u0161\u010du Hooverjevega jezu in pilot vesoljskega plovilapredstavijo v kultni istoimenski pesmi Jimmyja Webba iz leta 1977, ki jo nekaj let kasneje, leta 1985, v popularno kulturo zacementirajo Willie Nelson, Kris Kristofferson, Waylon Jennings in Johnny Cash<\/a>, ki v sklepnem verzu oznani: \u00bbPerhaps I may become a highwayman again, or I may simply be a single drop of rain, but I will remain, and I’ll be back again and again and again..<\/em>.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Morda v temu all-stars<\/em> \u010detver\u010dku pogre\u0161amo le Merla Haggarda, normieja<\/em> iz Muskogeeja<\/a> <\/em>in prefinjenega satirika, ki ga prav tako pri\u0161tevamo med o\u010dete t. i. outlaw <\/em>country glasbe, pri kateri pa ne morem mimo Townesa Van Zandta, potomca premo\u017ene teksa\u0161ke naftne dru\u017eine, ki se je odlo\u010dil, da bo raje potujo\u010di pesnik. \u010ce pre\u017eivite njegov komad Nothin’<\/em><\/a>, ste \u017ee na pol poti k zaprise\u017eeni opoziciji: \u00bbSorrow and solitude, these are the precious things, and the only words, that are worth rememberin’.<\/em>\u00ab Van Zandt je par let pred svojo smrtjo nastopil tudi v Klubu K4, mojemu nekdanjemu lovi\u0161\u010du, na odru pa se mu je pridru\u017eil slovenski zafuranec <\/em>Toma\u017e Pengov. To je eden redkih koncertov, katerega bi obiskala, \u010de bi lahko zavrtela \u010das. Pravijo, da obstaja tudi posnetek tega vse-rokovnja\u0161kega posveta \u2013 se priporo\u010dam.<\/p>\n\n\n\n

In tako me je youtubeov algoritem med karanteno obvestil, da je stara garda dobila svoj podmladek. Outlaw <\/em>country se vra\u010da, kot je napovedal \u017ee Webb, pravilno umazan kot lokomotiva na premog z glasbeniki, kot so dvakratni prejemnik nagrade grammy Jason Isbell<\/a>, ki bridko i\u0161\u010de nekaj ve\u010d od svobode; Sturgill Simpson<\/a>, ki zabija ke\u0161<\/em> na ganji<\/em> in pivu ter razmi\u0161lja, \u010de bi oropal banko, pri \u010demer je vesel, da ne sedi v tanku v Bagdadu; sku\u0161trani Tyler Childers<\/a>, ki ima \u017eensko za vsakim vogalom, pa tudi \u0161marnice oz. \u00bbmoonshine and gut rot whiskey<\/em>\u00ab se ne brani; in seveda medved John Moreland<\/a>: \u00bbSo, darling, let the charmers leave the room, let them have that Nashville moon, I want to know exactly who you are, then hang me in the Tulsa County stars, just hang me in the Tulsa County stars.<\/em>\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Po ve\u010dletni pavzi se na nepri\u010dakovano Morelandovo povabilo, ko sem odkrila njegov album High on Tulsa Heat<\/em>, vra\u010dam k glasu in kitari, rokovnja\u0161kim \u017eajfnicam<\/em> in \u010dustveno napeti country glasbi, ljubezen do katere mi je v zgodnjih najstni\u0161kih letih, verjetno ne hote, privzgojil nekdanji o\u010dim, ki je ob ve\u010derih na dru\u017einskih po\u010ditnicah rad poprijel za kitaro in pekel pala\u010dinke. V njegovem repertoarju praviloma ni manjkala proletarska Sixteen Tons <\/em>Merla Travisa<\/a>: \u00bbSixteen tons and what do you get another day older and deeper in debt<\/em>\u00ab, v avtu pa so se v sklopu tak\u0161nih in druga\u010dnih zbirk vrteli Kenny Rogers, Jeannie C. Riley, ki obra\u010duna s svetom \u0161ole v Harper Valley<\/a>, Dolly Parton, Emmylou Harris in verjetno \u0161e kdo. <\/p>\n\n\n\n

Pravijo, da na dru\u017eenjih v nehvale\u017enih urah, ko se no\u010d preve\u0161a v jutro, te\u017eim s Springsteenom. Obto\u017eba je resni\u010dna. Priznam. A pripravite se, Springsteen je \u0161ele za\u010detek, moja \u0161ibrovka je nabita: \u00bbYou’ll never leave Harlan alive<\/em>,\u00ab kot prepeva Patty Loveless<\/a>. Neka kvaliteta rock and rolla in outlaw<\/em> country glasbe je tudi v tem, da morata biti malo te\u010dna, malo morata biti off<\/em>, kak\u0161na vokalna linija ali kitarska struna morata odletet.<\/p>\n\n\n\n

\n