{"id":21719,"date":"2020-08-13T00:17:03","date_gmt":"2020-08-12T22:17:03","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21719"},"modified":"2020-08-07T15:18:44","modified_gmt":"2020-08-07T13:18:44","slug":"paolo-fresu-richard-galliano-jan-lundgren-mare-nostrum","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21719","title":{"rendered":"Paolo Fresu, Richard Galliano, Jan Lundgren \u2013 Mare Nostrum"},"content":{"rendered":"\n

Paolo Fresu, Richard Galliano, Jan Lundgren<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mare Nostrum<\/strong><\/p>\n\n\n\n

ACT, 2007<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Glasba. Tisto nekaj neotipljivega, kar nas spremlja vsepovsod skozi vse dni na\u0161e tuzemske poti. Tisto, ob \u010demer odra\u0161\u010damo, oblikujemo karakter, do\u017eivljamo prelomnice, rastemo, padamo, sanjamo \u2026 \u017eivimo. Morda imam prav zaradi vseprisotnosti in mo\u010dnega vpliva od nekdaj potrebo po njeni materializaciji. Zasebno namre\u010d redko pose\u017eem po izdajah, ki so v moji zbirki le v elektronski razli\u010dici. Do\u017eivetje v dru\u017ebi glasbe same mi nekako ne zadostuje. Potrebujem ozadje. Otipljiv izdelek v rokah, to\u010dno dolo\u010den vrstni red skladb, spremno knji\u017eico, v primeru vokalne glasbe tudi besedila, v enaki meri pa potrebujem obraz \u010dloveka. Njegov na\u010din izra\u017eanja. \u017divljenjsko in ustvarjalno zgodbo.<\/p>\n\n\n\n

Podobno je s knjigami. Elektronske izdaje so le izhod v sili. Kajti papir di\u0161i, najsi bo po novem najsi bo po preteklosti. Knjiga je navsezadnje dokument prav vseh \u017eivljenj, katerih roke so se je dotikale pred menoj.<\/p>\n\n\n\n

A tudi v njih pogosto i\u0161\u010dem glasbo. \u0160tevilni in\u0161pektorji detektivskih in kriminalnih romanov imajo nadvse izoblikovan glasbeni okus, da Harukija Murakamija in njegove ljubezni do jazza niti ne omenim.<\/p>\n\n\n\n

Radovednost me je zato pred leti gnala dlje. Zanimalo me je, kako vpetost glasbe v literaturo dojemajo kolegi in kolegice, ki se tako kot jaz pre\u017eivljajo s pisano besedo. Mar likom v avtorskih delih pripisujejo svoj glasbeni okus?<\/p>\n\n\n\n

Na enem teh sre\u010danj, ko se je dru\u017eenje prelevilo v prijetno sprehajanje po dokaj lepi glasbeni zbirki, je pogovor naenkrat nanesel na harmoniko, instrument, ki mi je bil v takratnem \u010dasu vse prej kot ljub, saj sem ga povezovala izklju\u010dno s komercialno narodnozabavno glasbo, prisotno tako reko\u010d povsod.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNe mara\u0161 harmonike?!\u00ab me je vpra\u0161ala kolegica in isto\u010dasno \u017ee vstavljala prazno zgo\u0161\u010denko v ra\u010dunalnik. Nekaj minut zatem mi jo je podala v roke in nanjo z alkoholnim flomastrom napisala le Mare Nostrum<\/em> ter dejala: \u00bbTole poslu\u0161aj. Jazz je tvoj \u017eanr. Harmonika je moj instrument. Mare Nostrum pa zdru\u017euje oba.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Nekaj \u010dasa sva se \u0161e pomenkovali, o knjigah in glasbi, nakar sem se odpravila domov. S tem spominkom v torbi, za katerega nisem vedela, kam z njim. V naslednjih tednih je sameval na polici, vendar je naklju\u010dje \u017eelelo, da ga kmalu zatem prejmem v dar v izvirni obliki. Nakup bi sicer kasneje opravila tudi sama, saj prisegam na licencirane izdaje, je pa to darilo nekoliko pospe\u0161ilo pot do glasbe, ki ji poprej iz nekega nedoumljivega razloga nisem \u017eelela odpreti vrata v svoje \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n

In je pri\u0161el tisti dan. Sem velik gurman in estet. Glasbo iz \u010distega veselja pravzaprav najpogosteje poslu\u0161am prav med kulinari\u010dnim ustvarjanjem. Spomnim se, da sem si vnaprej pripravila vse sestavine. Narezala \u010desen in \u010debulo. Bu\u010dke. Feta sir. Izko\u0161\u010di\u010dila \u010drne olive. Oprala rukolo in prepolovila \u010de\u0161njeve paradi\u017enike. Na delovno povr\u0161ino v smiselnem vrstnem redu razporedila pelate, ro\u017emarin, \u017eajbelj, timijan, origano, peter\u0161ilj. Olivno olje. Sol in poper. Pirine \u0161pagete. In seveda kis ter solato. Veliko solate.<\/p>\n\n\n\n

Gre za eno mojih ljub\u0161ih poletnih jedi.<\/p>\n\n\n\n

Ko se je olje segrevalo, me je pre\u0161inilo, da nekje hranim ta album. Poiskala sem ga in ga kon\u010dno vstavila v predvajalnik ter se prepustila zvokom, a v resnici v enaki meri vonjem, okusom, barvam.<\/p>\n\n\n\n

Klavirski minimalizem prvih taktov je obetal mnogo, nakar je vstopila topla harmonika, ki je moje mnenje v trenutku spremenila. Ko pa se je med oba prikradla \u0161e hladna trobenta, vse v popolnem skladju, sem vedela, da sem se v to zvo\u010dnost naravnost zaljubila in da mi bo poslej nadvse te\u017eko se ne vsakodnevno dru\u017eiti s Paolom Fresujem, Richardom Gallianom ter Janom Lundgrenom. Za najljub\u0161e izdaje namre\u010d poprimem le tu in tam, vedno nadvse premi\u0161ljeno, saj se bojim, da bi sicer izgubile svoj \u010dar.<\/p>\n\n\n\n

Kosilo je bilo kmalu gotovo in umetelno servirano na kro\u017enik. Skladbe so se zlivale druga v drugo in me z vsakim tonom mo\u010dneje pridobivale na svojo stran. Zvenele so \u2026 preprosto popolno. Sofisticirano, decentno, iz\u010di\u0161\u010deno. Poleg tega me je uravnote\u017eenost vseh treh instrumentov povsem prevzela. Hrana pa je medtem dobivala nove nianse in celotna izku\u0161nja z eno ljub\u0161ih jedi je postajala bolj in bolj druga\u010dna. Globlja. Intenzivnej\u0161a.<\/p>\n\n\n\n

Od takrat zato vedno premislim, katera izdaja bi sodila h kateri jedi, kajti okus hrane je odvisen tudi od glasbene spremljave. Gre za do\u017eivetje, ki preprosto mora biti celovito \u2026 in ni razloga, da bi se zadovoljila z manj.<\/p>\n\n\n\n

\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=S0LrtwORNio&list=PLMVnpdNdfMLUrwY1MaP9Nq4OJY62bsxwl\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n

Nina Novak je kriti\u010darka, urednica in knji\u017eevnica. V svojem glasbenem udejstvovanju se posve\u010da predvsem jazzovski glasbi, med drugim je vodja cikla ve\u010derov Nova frekvenca v Knji\u017enici Otona \u017dupan\u010di\u010da v Ljubljani, urednica Jazzopisa in ustanoviteljica portala Jazzetna.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Ur\u0161ka Lukovnjak<\/figcaption><\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj album 68 \/ Nina Novak<\/p>\n","protected":false},"author":88976,"featured_media":21720,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-21719","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21719","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88976"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=21719"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21719\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21721,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21719\/revisions\/21721"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/21720"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=21719"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=21719"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=21719"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}