{"id":21812,"date":"2020-08-24T14:19:06","date_gmt":"2020-08-24T12:19:06","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21812"},"modified":"2020-08-24T14:19:08","modified_gmt":"2020-08-24T12:19:08","slug":"death-in-june-but-what-ends-when-the-symbols-shatter","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21812","title":{"rendered":"Death in June \u2013 But, What Ends When the Symbols Shatter?"},"content":{"rendered":"\n<p style=\"font-size:17px\" class=\"has-text-align-center\"><strong>Death in June<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p style=\"font-size:17px\" class=\"has-text-align-center\"><strong>But, What Ends When the Symbols Shatter?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p style=\"font-size:15px\" class=\"has-text-align-center\"><strong>New European Recordings, 1992<\/strong><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/R-250244-1083586455.jpg.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-21813\" width=\"412\" height=\"411\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/R-250244-1083586455.jpg.jpg 351w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/R-250244-1083586455.jpg-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/R-250244-1083586455.jpg-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/R-250244-1083586455.jpg-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 412px) 100vw, 412px\" \/><\/figure><\/div>\n\n\n\n<p style=\"font-size:17px\" class=\"has-text-align-center\"><strong>Odisej in sirene<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Vpra\u0161anje, ki se mi je najdlje motalo po glavi, preden sem sploh za\u010del tipkati tale prispevek, je bilo sila preprosto, a je, po drugi strani, ostajalo zelo dolgo brez ustreznega odgovora: o katerem albumu sploh pisati? Najprej sem pomislil na vse tiste izvajalce in njihova dela, ki so formirala moje glasbene afinitete in (do dolo\u010dene mere) moj pogled na svet. A to bi bilo \u017ee pisanje, ki bi govorilo o \u010dasu, ki ga ni ve\u010d (najstni\u0161ka in zgodnja dvajseta leta), o osebi, ki je (v njeni nezamenljivi celovitosti) prav tako ni ve\u010d. Iz precej melodramati\u010dnega mladeni\u010da s tendenco po glasni, agresivni in, hja, melodramati\u010dni godbi (katere poslu\u0161anju, z dolo\u010deno mero samoironije in distance, se seveda vseeno nisem povsem odpovedal), je odrasel precej suhoparen, ve\u010dinoma ravnodu\u0161en posameznik, ki mu dolg\u010das in zmerno mrtvilo na nek na\u010din povsem ustrezata. Zakaj torej ne pisati o kakem albumu, ki si ga zadnja leta moje eksistence predvajam pogosteje kakor druge in ki hkrati odseva ta razvoj?<\/p>\n\n\n\n<p>Skladno s tem razmislekom o svoji &#8220;osebnostni rasti&#8221; oz. bolj o upadu njene \u010dustvene intenzivnosti mi je v zavest naplavilo dve skupini oziroma dve plati, pri \u010demer je potem prevladala odlo\u010ditev za besedilo o albumu <em>But, What Ends When the Symbols Shatter?<\/em> &#8220;one man neofolk benda&#8221; Death in June, projekta kontroverznega angle\u017ea z imenom Douglas Pearce oz. P. Tej odlo\u010ditvi je botrovalo narcisisti\u010dno dejstvo, da gre za izvajalca, ki sem ga, po naklju\u010dnem klikanju po zakotjih youtubea, kakih \u0161est let nazaj na\u0161el z lastno iniciativo. Tako sem s tem glasbenim odkritjem tudi jaz postal Odisej, ki, privezan na jambor, zamaknjen prislu\u0161kuje prelepemu napevu sicer zlohotnih siren. Govora je o (v primerjavi z mano) diametralno nasprotnih politi\u010dnih prepri\u010danjih, za katerimi stoji edini stalni \u010dlan Death in June, zgoraj omenjeni Douglas Pearce: ta so skrajno desna, \u010deprav je to, v lu\u010di poprepro\u0161\u010denih in naivnih progresivnih predpostavk, morda nekoliko paradoksalno, glede na njegovo odkrito homoseksualnost. Na koncertu v Zagrebu leta 2016, kjer sicer nisem videl, na prvi pogled in \u010dez palec re\u010deno, nobenega skinheada, je svoj komad <em>Accidental Prot\u00e9g\u00e9<\/em> med drugim posvetil (morda ironi\u010dno, ampak ne bi ravno verjel tej hipotezi) &#8220;svojemu prijatelju Marku Perkovi\u0107u Thompsonu&#8221;. Toliko za ilustracijo nelagodja, ki ga zna vzbujati figura Douglasa P.&nbsp;&nbsp;&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Toda skrajno zapleteno vpra\u0161anje o estetiki kot sredstvu \u0161irjenja (tudi skrajnih) politi\u010dnih idej bom na tem mestu z veseljem pustil ob strani oz. za kak drug \u010dlanek kakega drugega avtorja (manever, ki ga bodo du\u0161ebri\u017eniki, prepri\u010dani v neomejeno mo\u010d glasbe pri spreminjanju ideolo\u0161kih stali\u0161\u010d ali pri njihovi radikalizaciji, morda izkoristili za mojo diskreditacijo), da bi se posvetil obravnavanemu albumu, ki je letos 25. junija dopolnil \u017ee osemindvajseto leto. \u010ceprav so zna\u010dilnosti neofolk faze Death in June (v svoji prvi postavi, ko so bili tehni\u010dno gledano \u0161e skupina, so igrali militantni post-punk) neinventivno brenkanje parih repetativnih akordov na ravni nadle\u017enega tipa s kitaro ob tabornem ognju in nezahtevne vokalne melodije, kar je oboje zapovrh \u0161e namo\u010deno v patos klaviatur in <em>sintov<\/em>, ki primitivni godbi dajejo mra\u010dnja\u0161ko globino, vse skupaj, povsem v nasprotju s temle opisom, deluje naravnost hipnoti\u010dno. Skrajni minimalizem, iz katerega je iztisnjen maksimum atmosfere in me zmeraj znova popelje <em>kamorkoli izven tega sveta<\/em> (\u010de nekoliko ohlapno citiram Baudelairea) sta prisotna tudi na But, What Ends When the Symbols Shatter?.<\/p>\n\n\n\n<p>Pesmi kot so <em>Hollows of Devotion<\/em>, <em>Giddy Edge of Light<\/em>, <em>He&#8217;s Disabled<\/em> in naslovni komad so postale moje redne spremljevalke na ve\u010dernih sprehodih po ruralni okolici rojstnega kraja, z lopami iz po\u010drnelega lesa, kritimi s po\u010drnelimi stre\u0161niki, stisnjene med druge zanikrne gospodarske objekte kot popolno kuliso. V mislih pa me pokrajine te preproste, <em>v\u00f6lkisch<\/em> glasbe pogosto popeljejo na meditativno pe\u0161a\u010denje po s trto poraslih hribih, izginjajo\u010dih v novembrski megli in pr\u0161e\u010dem de\u017eju, ki kakor da bi pod krhko tan\u010dico hranila vse mra\u010dne skrivnosti tiso\u010dih intimnosti obsojenih na obrobje in trdo \u010drno doma\u010do grudo&#8230; Zlove\u0161\u010da lepota godbe, v nekaterih primerih bazirajo\u010da na prepesnitvah gospel napevov Jim Jones Temple Choir (sic!), ki jo, najbr\u017e zaradi gostujo\u010dega vokalista Davida Tibeta iz \u0161e ene kultne neofolk zasedbe Current 93 in njegovega androginega glasu, kontrastira \u0161tiklc <em>Daedalus Rising<\/em>, v zvenu peresno lahka na pol himna na pol balada o minljivosti in spodletelosti vseh tako zelo \u010dlove\u0161kih poskusov, da bi se ji izognili \u2013 pesem, ki zame ne predstavlja samo enega izmed vrhuncev opusa Death in June, ampak jo uvr\u0161\u010dam med svoje najljub\u0161e mi pesmi nasploh.<\/p>\n\n\n\n<p>Ne vem, kaj bi rekel Douglasu P., \u010de bi ga kdaj imel prilo\u017enost osebno spoznati, a najbr\u017e bi mu citiral prav verze tega komada: &#8220;<em>All of this \/ Is passing \/ To fail is human \/ To fall is human \/ To hope is human \/ Do not weep<\/em>&#8220;&#8230;<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-embed-youtube wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio\"><div class=\"wp-block-embed__wrapper\">\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=gd5kKnKzVKk\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n<p><em>Sergej Harlamov (1989) je pesnik, sociolog in komparativist, prejemnik fakultetne Pre\u0161ernove nagrade za diplomsko delo <\/em>Michel Houellebecq in arheologija sedanjosti<em>. Avtor pesni\u0161kih zbirk <\/em>Jedci<em> (2011) in <\/em>Mnogoboj mitologij<em> (2019), ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado in Kriti\u0161ko sito.<\/em><\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-image\"><figure class=\"aligncenter size-large is-resized\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/17861600_933868786747566_3705907899709133077_n.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-21815\" width=\"367\" height=\"367\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/17861600_933868786747566_3705907899709133077_n.jpg 533w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/17861600_933868786747566_3705907899709133077_n-150x150.jpg 150w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/17861600_933868786747566_3705907899709133077_n-36x36.jpg 36w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/17861600_933868786747566_3705907899709133077_n-110x110.jpg 110w\" sizes=\"auto, (max-width: 367px) 100vw, 367px\" \/><\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Moj album 72 \/ Sergej Harlamov<\/p>\n","protected":false},"author":88980,"featured_media":21813,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-21812","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21812","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88980"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=21812"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21812\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":21818,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/21812\/revisions\/21818"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/21813"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=21812"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=21812"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=21812"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}