{"id":21829,"date":"2020-08-29T00:15:00","date_gmt":"2020-08-28T22:15:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21829"},"modified":"2020-08-27T10:49:38","modified_gmt":"2020-08-27T08:49:38","slug":"savina-yannatou-primavera-en-salonico","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21829","title":{"rendered":"Savina Yannatou \u2013 Primavera en Salonico"},"content":{"rendered":"\n

Savina Yannatou<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Primavera en Salonico<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Lyra, 1995<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Te\u017eka bo, priznam. Kajti albumov, ki mi veliko pomenijo ali, bolje, so mi veliko pomenili, ker sem nanje naletela v nekem obdobju, ko se je moja valovna dol\u017eina ujela z njihovo, je kar nekaj. Vsaj petnajst. Pa vendar, recimo:<\/p>\n\n\n\n

Primavera en Salonico (1995, Lyra)<\/em> gr\u0161ke pevke Savine Yannatou in njene imenitne zasedbe, ki odtlej nosi ime po omenjenem albumu. Plo\u0161\u010dek mi je pri\u0161el v roke leta 1996, samo nekaj mesecev po izidu. Toda preden sem ga dr\u017eala v rokah, se je zgodilo naslednje: novembra 1995 sva se s prijateljico odpravili za 10 dni v Atene. Tja in nazaj sva potovali z ladjo. Ko sva se vra\u010dali, sem v pristani\u0161\u010du, tik preden sem stopila na ladjo, kupila neko \u017eensko revijo \u2013 knjig in slovarjev sem si nakupila \u010dez glavo, toda \u2026 jezik je jezik in ni\u010d ne \u0161kodi, \u010de prebere\u0161 kak recept in se nau\u010di\u0161 nekaj novih kulinari\u010dnih terminov, da o cunjah, zdravilnih rastlinah, dru\u017einskih problemih \u2026 ki imajo prav tako svoja imena, v tem primeru gr\u0161ka, niti ne govorim.<\/p>\n\n\n\n

Revija, torej, in v njej tudi recenzije novih cd-jev in knjig. In tako opazim, da je iz\u0161el nov plo\u0161\u010dek s pesmimi \u0161panskih Judov, s katerimi se kot pevka ukvarjam bolj ali manj intenzivno  \u017ee od leta 1991. Takrat mi je namre\u010d znanec, ki je kot dopisnik delal v Sarajevu, podaril kaseto s posnetki Jagode Flory, sarajevske Sefardinje, ki je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA. Kmalu zatem mi je neka Judinja iz Trsta, ki me je sli\u0161ala peti sefardske pesmi, poslala nekaj kaset s sefardskimi pesmimi, tej po\u0161iljki je sledilo \u0161e nekaj drugih, tako da se jih je do decembra 1994, ko sva imela z Venom Dolencem koncert v Cankarjevem domu in na njem v okviru Pesmi iz de\u017eel Sredozemlja<\/em> predstavila tudi majhen del sefardskega glasbenega izro\u010dila, nabralo kar nekaj.<\/p>\n\n\n\n

Vsem priredbam na kasetah so bili skupni zelo skromni instrumentalni aran\u017emaji, v\u010dasih samo kitarska spremljava, ki je sledila osnovni melodiji.  Plo\u0161\u010dek Primavera en Salonico pa je ponujal nekaj drugega ali, bolje, tako sem zaslutila. Kajti recenzija ni premogla niti enega superlativa, \u010deprav bi si ga bila zaslu\u017eila oba: pevka in njena spremljevalna zasedba. Savina, ki si je samo nekaj let zatem utrla pot na velike mednarodne odre in danes predstavlja eno najuglednej\u0161ih pevskih imen na podro\u010dju glasb sveta, ne spada med pevke, ki \u010dez no\u010d zaslovijo. Takrat, leta 1994, jo je poznal o\u017eji krog gr\u0161kih glasbenih sladokuscev, predvsem kot interpretinjo uglasbene poezije. Resda je \u017ee leta 1985 posnela prelep cd z gr\u0161kimi ljudskimi uspavankami, a to, kot ka\u017ee, ni \u0161telo. <\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli \u017ee, bila sem na ladji, bilo je prepozno, da bi si cd sama kupila, zato sem nekaj mesecev zatem prijateljici, ki se je odpravljala na pot v Gr\u010dijo, naro\u010dila, naj mi ga prinese. Re\u010deno, storjeno. In ni mi bilo \u017eal. Priredbe sefardskih pesmi na tem plo\u0161\u010dku so izjemno sve\u017ee, prej minimalisti\u010dne kot razko\u0161ne, s filigranskim ob\u010dutkom za detajl, svoj \u010dar pa jim dodajo tudi izvirna glasbila, ki jih mojstrski instrumentalisti pod taktirko multiinstrumentalista in aran\u017eerja Kostasa Vomvolosa tudi mojstrsko obvladujejo. Savinin povsem netipi\u010dni sopran je podlo\u017een z dihom, zastrt, v ni\u017ejih legah malce robusten \u2013 in kar je najpomembneje, nikoli ne podle\u017ee narcisizmu ve\u010dine pevk z \u00bblepim glasom\u00ab, ker vendarle in predvsem interpertira. \u010ce je Savina v teh pesmih tu in tam preve\u010d zadr\u017eana, \u010de bi si tu in tam lahko ve\u010d privo\u0161\u010dila, a si o\u010ditno \u0161e ne upa, je vendarle treba re\u010di, da ta cd predstavlja prelomni trenutek v njeni karieri, ki se odtlej vzpenja strmo navzgor. Ko je bila nekaj let zatem gostja Mesta \u017eensk<\/em>, je zvenela \u017ee veliko bolj samozavestno, njeni glasbeniki pa so bili naravnost osupljivi. Naj pridam, da mi je Primavera en Salonico ljub tudi zato, ker so na njem pesmi, ki so bile zelo priljubljene ravno med solunskimi Judi \u2013 in Solun je mesto, ki je zapisano v o\u010detovi dru\u017einski kroniki in o katerem poslu\u0161am zgodbe in pesmi \u017ee iz otro\u0161tva. V Solunu sem \u017eivela leta 1977 in 1978 in se tam u\u010dila gr\u0161\u010dine in gr\u0161kih ljudskih pesmi, \u010deprav so vse do balkanskih vojn ve\u010dino prebivalstva tvorili ravno \u0161panski Judje in je bila sefardska \u0161pan\u0161\u010dina nekak\u0161na solunska lingua franca.<\/p>\n\n\n\n

Nekatere pesmi na plo\u0161\u010dku predstavljajo staro \u0161pansko dedi\u0161\u010dino, ki je pre\u017eivela izgon iz \u0160panije in vse poznej\u0161e odisejade, nekaj pa je novej\u0161ih, nastalih v novi domovini. Pravi dokumentarni pe\u010dat pa daje plo\u0161\u010dku pesem La cantiga del fuego<\/em>, Pesem o po\u017earu, ki je avgusta 1917 povsem opusto\u0161il judovsko \u010detrt in velik del mestnega sredi\u0161\u010da. Tako se je mesto \u00bbre\u0161ilo\u00ab judovskega pe\u010data, kot so nekateri privo\u0161\u010dljivo poudarjali; glede po\u017eara pa se \u0161e danes ne ve, ali je bil podtaknjen ali je bil plod nesre\u010dnega naklju\u010dja.<\/p>\n\n\n\n

Primavera en Salonico, ki je sprva iz\u0161el pri gr\u0161ki Lyri, je bil pozneje ponatisnjen; za ponatis je poskrbela presti\u017ena ECM, ki je \u017ee dolgo Savinina mati\u010dna zalo\u017eba. Z ob\u010dutkom za pravo mero, s spo\u0161tljivim odnosom do izro\u010dila in z virtuozno izvedbo so si Savina in njeni glasbeniki utrli razpoznavno avtorsko pot in se hkrati izognili \u00bbakademskosti\u00ab \u0161tevilnih ansamblov za staro glasbo \u2013 ki se z veseljem lotevajo izvedb sefardskega glasbenega izro\u010dila, v katerem kar mrgoli srednjeve\u0161kih glasbenih prvin \u2013 ter slepemu posnemanju terenskih zapisov.  Bolj izviren od izvirnika pa\u010d ne more\u0161 biti. Dodajmo k temu \u0161e dejstvo, da v ljudski\/tradicijski glasbi ne obstaja (en) original, temve\u010d samo njegove razli\u010dice \u2026 in razli\u010dice sefardskih pesmi so razsute po vsem Sredozemlju in onkraj njega \u2026<\/p>\n\n\n\n

\n