{"id":21874,"date":"2020-09-06T00:22:00","date_gmt":"2020-09-05T22:22:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21874"},"modified":"2020-09-05T01:22:58","modified_gmt":"2020-09-04T23:22:58","slug":"the-cramps-off-the-bone","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21874","title":{"rendered":"The Cramps \u2013 …Off The Bone"},"content":{"rendered":"\n

The Cramps<\/strong><\/p>\n\n\n\n

…Off The Bone<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Illegal Records, 1983<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Zame se je vse za\u010delo, ko mi je nekje sredi osnovnega \u0161olanja frend posodil plo\u0161\u010do. Dvojno. Na njej je pisalo Rock’n’Roll Music<\/em>. Nikoli prej \u0161e nisem sli\u0161al ni\u010d podobnega. Aja, bend se je imenoval The Beatles. In ne, te plo\u0161\u010de ne boste na\u0161li na CD-ju ali mp3-jih. Obstajala je samo na vinilu. Danes vem, da so na njej s skrbno roko izbrani najve\u010dji \u0161usi tega benda. Plo\u0161\u010da je res vredna svojega imena.<\/p>\n\n\n\n

Ko sem mu jo po dalj\u0161em \u010dasu vrnil in izrazil svoje navdu\u0161enje, je samo zamahnil z roko in mi dejal, da naj raje poslu\u0161am Rolling Stones. To je namre\u010d tisto pravo. Beatli so za otroke. Po pouku sem \u0161el v trgovino in kupil njihovo plo\u0161\u010do. Bila je \u0161e bolj \u017eleht. Dvakrat sem jo poslu\u0161al v nejeveri, da je kaj takega sploh dovoljeno igrati. V tretje sem bil fen.<\/p>\n\n\n\n

Ko sem frendu v debati omenil, da so Stonesi res fajn, me je malo zvi\u0161ka pogledal in mi predo\u010dil, da to poslu\u0161ajo samo \u0161e v \u010dasu zaostale osebe. \u010ce si kul, poslu\u0161a\u0161 pank. Sex Pistols. Hm. To je bilo pri nas malo te\u017eje nabaviti, ampak nekdo na na\u0161i \u0161oli je imel plo\u0161\u010do, ki jo je dobil iz tujine. Posodil mi jo je skupaj s prvim albumom Pink Floyd. Oboje je bilo \u0161e te\u017eje prebaviti kot Stonese. Vendar sem se pregrizel in obe plo\u0161\u010di \u0161e danes kotirata zelo visoko na moji osebni lestvici najbolj\u0161ih albumov vseh \u010dasov.<\/p>\n\n\n\n

Potem sem iz radovednosti za\u010del kupovati D\u017euboks. Ta glasbena revija je bila v Jugi edini resen vir informacij o aktualnem dogajanju v muziki. Kvalitetni novinarji so o njej poro\u010dali s strastjo in humorjem. Tako sem izvedel za pank, novi val, (no, teh dveh pojavov je bilo polno v vseh tra\u010d \u010dasopisih, vendar so jih tam obravnavali kot modna in ne glasbena trenda), Doorse, Hendrixa, Zeppeline, Bowieja, Stooges\u2026 Mislim, da je imel D\u017euboks eno najve\u010djih vlog pri tem, da se je glasbena scena v Jugi konec sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih tako razvila.<\/p>\n\n\n\n

Muzika takrat res ni stagnirala. Do nas so pri\u0161li PIL, Joy Division, DAF, Gang of Four, Bauhaus, doma\u010da scena je bila v zenitu\u2026nekje okoli leta 1983 pa je vse skupaj postalo malo dolgo\u010dasno. Stvari so za\u010dele bresti v bolj komercialne vode in tako posledi\u010dno izgubljale razburljivost. Pogre\u0161al sem tisti prvobitni naelektreni \u0161us, ki sem ga do\u017eivel ob Beatlih, Stonesih in Pi\u0161tolah. Potem pa sem v D\u017euboksu prebral \u010dlanek izpod peresa enega mojih najljub\u0161ih kritikov \u2013 Aleksandra \u017diki\u0107a.<\/p>\n\n\n\n

S slike ob \u010dlanku so me gledale \u0161tiri face \u2013 trije grozljivi tipi in ena res posebna pripadnica \u017eenskega spola. \u017de ko sem videl sliko, sem vedel, da bo muzika neverjetna. Ko sem prebral \u017diki\u0107ev opis, pa mi je bilo jasno, da to enostavno moram sli\u0161ati. Zbral sem denar, ga zalepil v kuverto in poslal v Anglijo. Tako so se v\u010dasih nabavljale plo\u0161\u010de. In \u010de si imel sre\u010do in ti dr\u017eavni organi niso pogledali v kuverto ter zaplenili vsebine, je \u010dez mesec dni potrkal po\u0161tar in ti izro\u010dil paket.<\/p>\n\n\n\n

Tokrat sem imel sre\u010do. Ne samo s po\u0161tarjem in dr\u017eavnimi organi, temve\u010d tudi z izborom. Po za\u010detnem ob\u010dudovanju ovitka, na katerem je \u010dez stripovsko karikaturo benda s \u010drkami kot iz horror filma pisalo \u00bbThe Cramps\u00ab, spodaj pa \u0161e \u00bbOff The Bone<\/em>\u00ab, sem plo\u0161\u010do polo\u017eil na gramofon. Zdaj bi lahko za\u010del opisovati svoje navdu\u0161enje, ampak bom raje analiti\u010dno hladno povedal, da je ta unikaten bend zvenel, kot da je svoje instrumente prvi\u010d vzel v roke pred dvema dnevoma, vendar je tisto, kar mu je uspelo iztisniti iz njih, bolj \u010darobno in razburljivo od vsega virtuoznega progresivnega rocka, ki so ga kadarkoli zabele\u017eili na nosilce zvoka. Cramps so magija. In pravi rokenrol se zgodi v trenutku, ko magija preglasi razum, ko intuicija postane bolj pomembna od glasbenega znanja. Ko muziciranje preneha biti matematika in postane Glasba. Izraz The Cramps je totalno primitiven, z enostavnim tribalnim bobnanjem, ki pa vedno zadane tisto pravo hipnoti\u010dno brzino in te vr\u017ee v trans, dvema kitarama (basa v njihovem vokabularju takrat \u0161e ni bilo), eno ve\u010dinoma popolnoma nafuzirano, drugo pa v najbolj\u0161i maniri Linka Wraya, ki ga je zlobna vila spustila skozi prihedeli\u010dni filter Syda Barretta, ter vokalom, ki zveni kot Elvis, ki je pravkar do\u017eivel \u017eiv\u010dni zlom in se ob tem neizmerno zabava. Osnova je rockabilly, ampak \u010de ste pomislili na Stray Cats, ste zelo zelo dale\u010d. Rockabilly je tu samo \u0161ablona, na katero je nametano vse \u2013 od horror filmov iz petdesetih do Stooges in New York Dolls. Celota zveni izredno psihedeli\u010dno, kar niti ni \u010dudno \u2013 Lux Interior, vokalist skupine, je kot eno svojih glavnih inspiracij navedel LSD.<\/p>\n\n\n\n

Verjetno je odve\u010d pripomniti, da so Cramps postali moj najljub\u0161i bend in da sem z veseljem o njih razlagal vsakemu, ki me je hotel poslu\u0161ati. Ve\u010dina me je gledala bolj postrani. \u00bbSaj ne znajo igrati\u00ab, je bil najbolj pogost stavek, ki sem ga sli\u0161al. Kar je bedarija. Cramps niso bili virtuozi, vendar so to, kar so igrali, odigrali s takim \u017earom, ob\u010dutkom in energijo, da jim je uspelo ustvariti amalgam, ki je popolnoma odporen na zob \u010dasa. Lux je en najbolj\u0161ih rokenrol vokalistov prej\u0161njega in tega tiso\u010dletja, Poison Ivy Rorschach pa odli\u010dna kitaristka s popolnoma originalnim stilom, kar je pri meni vedno \u0161telo veliko ve\u010d kot virtuoznost (pravzaprav bi moralo pri vsakem ljubitelju rokenrola). Nick Knox je en mojih najljub\u0161ih bobnarjev \u2013 njegov ob\u010dutek za pravo hitrost komada je bil neverjeten, prav tako avtoriteta, s katero je ustvaril protiute\u017e norosti svojega frontmana. In ko smo \u017ee pri norosti\u2026<\/p>\n\n\n\n

Kako so Cramps zveneli v \u017eivo, sem prvi\u010d videl na neki videoprojekciji. Predvajali so film \u00bbUrgh! A Music War<\/em>\u00ab, koncertno kompilacijo velikih punk in post-punk imen tistega \u010dasa. Malo sem \u017ee pozabil, kdo so bili ostali, spomnim se recimo zelo dobrega nastopa Gang of Four, vendar so Cramps v tem filmu ukradli \u0161ov. Da ne bom veliko bluzil, si lahko zadevo ogledate tukaj<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Zares v \u017eivo sem jih videl \u0161ele proti koncu devetdesetih v Ljubljani. Zelo soliden koncert, ampak to ni bila ve\u010d originalna postava, pogre\u0161al sem Knoxovo bobnanje. \u0160e vedno so bili izvenserijski. Vendar je magija bledela.<\/p>\n\n\n\n

Danes je od originalne postave \u017eiva samo \u0161e Ivy. Ostali so odsurfali v druge dimenzije. Magija, zabele\u017eena na nosilce zvoka, pa \u0161e vedno ostaja.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010dutite jo lahko na spodnji povezavi:<\/p>\n\n\n\n

\n