{"id":21914,"date":"2020-09-10T00:02:00","date_gmt":"2020-09-09T22:02:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21914"},"modified":"2020-09-09T20:23:00","modified_gmt":"2020-09-09T18:23:00","slug":"coil-the-ape-of-naples","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21914","title":{"rendered":"Coil \u2013 The Ape of Naples"},"content":{"rendered":"\n

Coil<\/strong><\/p>\n\n\n\n

The Ape of Naples<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Threshold House, 2005<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Coil<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na sprehodu z Lano sem se sku\u0161ala spomniti, kdaj sem zanje, no, kdaj sem jih<\/em> sploh prvi\u010d sli\u0161ala. Je bilo takoj zatem, ko se je, hvaljen bodi razum, iztekla faza black metala? Nope<\/em>, sledil ji je Marley \u2013 bog mi odpusti. Je bilo v prvem letniku faksa, ko sem, pozno, odkrila tudi Floyde in shoegazer rock in postrock in \u2013 hja, tega mi res ni bilo treba – whale core in hardcore? Mah, ne, to se nekako ne izide, solzave ali pa\u010d nevroti\u010dne kitare imajo z njimi toliko, kot ima Drake s feminizmom. Je bilo, torej, v drugem letniku, ko sem se zatreskala v techno, pardon, tehna\u017eo in Dead Can Dance? Eh? Najbr\u017e, mogo\u010de, v resnici se mi ne sanja.<\/p>\n\n\n\n

Sevede<\/em>, ni najbolj romanti\u010dno, da ne vem, kdaj sem odkrila svoj najljub\u0161i bend, no, bend, ki se me je najmanj globoko dotaknil in najve\u010d full-on<\/em> spremenil. Je pa romanti\u010dno, da so v moje \u017eivljenje pri\u0161li skozi velika vrata, kot jebeni kralji, kot Carji, na mogo\u010dnih nosilih \u2013 kdo bi jih lahko nosil, tudi ne vem, spreglejte sugestijo na su\u017enjelastni\u0161tvo \u2013, na mogo\u010dnih nosilih, s katerih je kapljal LSD, pa izpareval THC, ki so se medila v seksualnosti in norosti in se kriti\u010dno, hkrati mizantropi\u010dno in depresivno in zaljubljeno in vzneseno \u2013 se re\u010de mani\u010dno \u2013 napenjala in sanjavo, mah, ne, prav sanjsko<\/em> plapolala. Pa tudi cvetje in gozd in morje in gore in reke in vrti\u010dke in kafi\u010dke in klube in gara\u017ee in teater, veliko teatra, in ples, \u0161e ve\u010d plesa, in Rusijo in Ameriko in Indijo in Brazilijo, jebeni Ocean in veter, na kile vetra in podzemlje, najve\u010d podzemlja so prinesli s seboj. Bili so pa\u010d Coil<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Lahko bi bila enciklopedi\u010dna, saj o njih vem vse, kar se je dalo izvedeti; vem, kako je umrl John in vem, kaj je Sleazy delal na Tajskem, vem, kak\u0161no frizuro je nosil starec Thighpaulsandra, poznam njihove glasbene vplive \u2013 Velvet Undergound much? Seriously? \u2013, pogledala sem film Dereka Jarmana, za katerega so ustvarili glasbo, tiso\u010dkrat sem poslu\u0161ala Judi Dench, ki jim je brala Shakespearove sonete \u2013 Dream, fair friend, you can never be old<\/em> \u2013, ho\u010dem re\u010di, lahko bi bila enciklopedi\u010dna, vendar jebe\u0161 vse to, ker moji spomini reees<\/em> niso enciklopedija.<\/p>\n\n\n\n

Kako sva jih s prijateljem poslu\u0161ala v mojem prvem avtu in skozi vetrobransko steklo gledala zvezde, kao<\/em> na\u0161la veliki voz in je rekel. \u00bbPizda, mi res nismo ni\u010d.\u00ab Ampak tisto no\u010d se je zaradi albuma The Remote Viewer <\/em>skozi naju preto\u010dilo vse.<\/p>\n\n\n\n

Kako sem zapu\u0161\u010dala predavanje iz hermenevtike, med katerim je profesor kripti\u010dno, valjda<\/em>, vpra\u0161al, kaj vas nagovori, da se zbudite<\/em>, se prebijala skozi preozek vhod in vohala pot svojih soborcev in se z eno roko re\u0161ila v slu\u0161alke, v katerih me je John spra\u0161eval bistveno, mnogo bolj bistveno, bole\u010de bistveno<\/p>\n\n\n\n

Does death come alone\/<\/em><\/p>\n\n\n\n

or with eager reinforcements<\/em><\/p>\n\n\n\n

Kako sem, morala sem jih imeti vsaj devetindvajset, o, ja, ob \u0161estih zjutraj zapu\u0161\u010dala \u2013 spet sem nekaj zapu\u0161\u010dala \u2013 parti v Channel 0 <\/em>in so me neki drugi soborci vabili na after, ampak sem jim rekla, da imam bolj\u0161e opravke, res sem rekla opravke<\/em>, in sem iz torbice znova izbezala slu\u0161alke in \u0161la s Triple Sun<\/em> na repeat in z Going Up<\/em> na repeat in z Last Amethyst Deceiver<\/em> na repeat, eh, s celo The Ape of Naples<\/em> plato na repeat na sprehod po Ljubljani, sprehod, ki se je zavlekel do dvanajstih in me po izdatnem krogu privedel na zajtrk v Le Petit, so pa\u010d imeli nekaj \u017emohtnega v ponudbi, in sem tam v visokem poletju spila tudi kakav in na netu kon\u010dno prvi\u010d prebrala besedilo svoje najljub\u0161e Coil pesmi, Going Up, in ugotovila, da sploh ni pesem, ampak uvodna \u0161pica za star, zelo star britanski sitcom in si mislila, pa fak, saj ima vse skupaj celo smisel, a se ne trudi sodobna poezija ves \u010das samo \u0161e za to, da bi iz banalnega naredila prese\u017ene stvari?<\/em><\/p>\n\n\n\n

\n