{"id":21936,"date":"2020-09-14T00:16:00","date_gmt":"2020-09-13T22:16:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=21936"},"modified":"2020-09-17T11:15:29","modified_gmt":"2020-09-17T09:15:29","slug":"big-foot-mama-nova-pravila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=21936","title":{"rendered":"Big Foot Mama – Nova pravila"},"content":{"rendered":"\n

Big Foot Mama<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nova pravila<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Corona, 1995<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Album Nova Pravila<\/em>, prvi album Big Foot Mame, je iz\u0161el leta 1995, jaz pa sem ga odkrila leta 1999, ko sem bila stara 15 let. Odkar sem se pred \u0161estimi leti preselila v Kanado, ga spet ob\u010dasno poslu\u0161am, ker me povezuje s tem kar sem bila, s prostorom, v katerem sem odra\u0161\u010dala in z mojo sestro Sa\u0161o, s katero sva pred leti skupaj \u0161li na par BFM koncertov.   <\/p>\n\n\n\n

Zakaj BFM? V mladosti nisem imela kaj dosti stika z glasbo, oziroma s konceptom glasbe kot umetnosti. Odra\u0161\u010dala sem v vasi Kovor na Gorenjskem, moji star\u0161i so bili (in so \u0161e do danes) obrtniki. Glasba jih ni preve\u010d zanimala. Ko sem bila stara tri leta, sta Brigita in Bojan Vre\u010dar odprla svoj lokal \u2013 Cherry Snack Bar, oziroma \u00bb\u0160eri\u00ab za lokalce (letos praznuje 33. obletnico). Tam sem pre\u017eivela veliko svoje mladosti in glasba je bila vedno predvsem del gostilni\u0161kega ambienta. Spomnim se, da smo doma imeli nek ubogi kasetnik, od katerega so odpadla vratca predelka za kasete, tako da si moral kaseto potisniti v kvadratasto luknjo in si potem lahko opazoval, kako se vrti, tako naga. Sem in tja se je od nekod pojavila kak\u0161na \u00bbme\u0161ana\u00ab kaseta, ki smo jo potem do onemoglosti poslu\u0161ali v avtu na poti na morje, ali na \u0160tajersko, kjer je ati odrastel. Kot otrok sem imela rada ponovitev. \u0160e sedaj je moja najljub\u0161a stvar pri glasbi ponovitev. Vzpenjajo\u010di ritem, gotovost takta. Ponovitev je tola\u017ee\u010da v kaoti\u010dnem, nepredvidljivem svetu. In nujen oddih od moje iz\u010drpljujo\u010de kreativnosti.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ele leta 1999 smo doma dobili stereo in \u0161e to zato, ker nam ga je podaril stric, ki ni vedel kaj bi z njim. Tudi moja star\u0161a nista vedela kaj bi z njim. Postavila sta ga v kot dnevne sobe, kjer je nabiral prah. Istega leta sem kon\u010dno kupila svoj prvi CD \u2013 Tretja dimenzija<\/em> od Big Foot Mama. (V celem \u017eivljenju sem mogo\u010de imela v lasti vsega skupaj 20 CD-jev, med drugim Banksyjevo parodijo albuma Paris Hilton, ki ga je moj biv\u0161i po naklju\u010dju odkril v trgovini z rabljenimi CD-ji v Angliji. Banksyjev CD, ki se je izgubil nekje med seljenjem, je danes vreden 3.500 funtov. Gulp.) Ob poslu\u0161anju Tretje Dimenzije<\/em> sem sedela pred stereom in strmela vanj, kot v TV. Tedaj sem odkrila \u0161e predhodnji plati BFM; Nova pravila<\/em> in Kaj se dogaja?<\/em>. Nasploh je bila moja najljub\u0161a zvrst v najstni\u0161kih letih rock, ker se mi je zdel nekako pristno umazan, \u017eivalski, prvinski. Nasprotno od mojega angelskega videza in v skladu z mojimi agresivnimi nakloni. Sploh pa, rock je \u0161el dobro skupaj z alkoholom. Za razliko od transcendentalne elektronike, ki je (menda) dobro \u0161la skupaj s psihadeliki.<\/p>\n\n\n\n

Na nek na\u010din rock razgalja teme, ki so v \u00bbkulturni\u00ab (tj. zadrti) dru\u017ebi pogosto smatrane za nizkotne in sramotne in ki smo se jih zato nau\u010dili zatirati, to pa po\u010dne brez pateti\u010dnega zatekanja k evfemizmom (ki so karakteristi\u010dni za pop in \u0161e bolj za turbo folk). Razkrinkavanje \u00bbnizkotnih\u00ab tem me \u0161e danes nezadr\u017eno privla\u010di pri branju in ustvarjanju poezije. Pri BFM so me privla\u010dila tudi besedila. Zdela so se mi precej neposredna in nepretenciozna (za razliko od, denimo, Siddhartinih, ki so me odbijala zaradi pretencioznosti). Besedila BFM so nekaj podobnega temu, \u010demur bi v ruralnem gorenjskem okolju rekli poezija. Definitivno je skoraj nekaj pre\u0161ernovskega v dolo\u010denih verzih, v na\u010dinu kako se jezik izpeva. Npr. verz v komadu \u00bbNova Pravila\u00ab (\u00bbAmpak z veseljem\/ Vsem dam na znan<\/em>‘\u00ab) me spominja na jezik Pre\u0161ernove Rozamunde: \u00bbNi nevesti v\u0161e\u010d kar re\u010de, mal’ odgovor ji dopade<\/em>.\u00ab Saj konec koncev je tudi Pre\u0161er’n bil Gorenc (oz. Kranjc), ki je odra\u0161\u010dal v ruralnem okolju.    <\/p>\n\n\n\n

Ob ponovnem poslu\u0161anju Novih Pravil<\/em> leta kasneje tudi na novo odkrivam sublimirana sporo\u010dila, ki se ti\u010dejo slovenske atmosfere iz sredine devetdesetih. \u0160ele zdaj se, denimo zavedam, da je ksenofobija, ki pre\u017eema pesem \u00bbNova Pravila<\/a>\u00ab, bila normalen del vsakdana v okolju, kjer sem odra\u0161\u010dala po razpadu Jugoslavije in po prihodu bosanskih beguncev. Na drugi strani se BFM glasba cedi od seksa, ki ima zame skoraj mitolo\u0161ki naboj; seks kot sredstvo upora in izvor mo\u010di (\u00bbMala nimfomanka<\/a>\u00ab), seks kot nasilje (\u00bbZa\u010dari me<\/a>\u00ab), kot ljubezen (\u00bbLovro<\/a>\u00ab), kot preganjanje dolg\u010dasa (\u00bbSam prjatla<\/a>\u00ab). Komad, ki \u0161ele danes s polno mo\u010djo resonira z mano je \u0161e \u00bbVem, da n\u010d ne vem<\/a>.\u00ab Refren se potem nadaljuje: \u00bbpovedat pa ne smem, ker no\u010de\u0161 met opravka s tem<\/em>\u00ab. Do refrena pa vodijo npr. tile verzi: \u00bbNi mi v\u0161e\u010d, da nobeden ne prizna \/ vsak oko ma svojga malarja. \/\/ Sej ve\u0161 da je Bedanc \u017erl zmer srnaka, \/ Ro\u017ele pa je igrou ob mo\u010dn’ku bedaka<\/em>.\u00ab Slovenska zgodovina in identiteta, boj med hlapci in gospodi, dinamika razparjenih dru\u017ebenih odnosov, vse to se zelo so\u010dno plasti v teh verzih. In bolj, ko te plasti zanikamo, bolj ostajajo del nas, na nas vplivajo, se prebijajo na plano. Rock me na splo\u0161no (tako kot rap, ki ga danes precej poslu\u0161am) predvsem spomni na to, da smo samo \u017eivali, ki se pretvarjamo, da smo ljudje. In to je lekcija, h kateri se kot intelektualka ho\u010dem vselej vra\u010dat, jo obujat, se je zavedat.<\/p>\n\n\n\n

\n