{"id":22060,"date":"2020-09-24T00:28:53","date_gmt":"2020-09-23T22:28:53","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22060"},"modified":"2020-09-22T15:30:19","modified_gmt":"2020-09-22T13:30:19","slug":"wiener-philharmoniker-claudio-abbado-arnold-schonberg-gurrelieder","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22060","title":{"rendered":"Wiener Philharmoniker, Claudio Abbado, Arnold Sch\u00f6nberg \u2013 Gurrelieder"},"content":{"rendered":"\n

Wiener Philharmoniker, Claudio Abbado, Arnold Sch\u00f6nberg<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gurrelieder<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Deutsche Grammophon, 1995<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Naj za\u010dnem z anekdoto. Osrednja atrakcija moje dnevne sobe je gotovo raznobarvna gomila cd, lp in dvd plo\u0161\u010d, zlo\u017eena po policah do vrha stropa \u2013 njihovo \u0161tevilo se kljub smrti \u00bbtrdih\u00ab medijev pribli\u017euje 10.000. Zato ni \u010dudno, da gostom zbirka vedno zbuja vpra\u0161anja. Na enem izmed dru\u017eenj je tako padla pobuda, naj vendarle kaj predstavim iz zbirke. Ideja je bila, naj izberem iz te velike zaloge 5 minut glasbe, ki jo bomo skupaj poslu\u0161ali. Ker se mi je zdela zamisel popolnoma neuresni\u010dljiva, sem jo nekako ignoriral, a vendarle to vpra\u0161anje zdaj v sebi pestujem \u017ee skoraj sedem let \u2013 katerih 5 minut izbrati iz rezervoarja pribli\u017eno 600.000 minut? Kljub vztrajnemu re\u0161evanju te naloge, \u0161e vedno nisem pri\u0161el do kon\u010dne re\u0161itve.<\/p>\n\n\n\n

Zdi se, da je trenutna naloga \u2013 izbira najljub\u0161ega albuma \u2013 precej la\u017eja: koli\u010dnik je tokrat 1:10.000. Toda problem ti\u010di \u0161e v distinkciji album\/skladba, ker se le-ta v klasi\u010dni glasbi obna\u0161a nekoliko druga\u010de kot v drugih \u017eanrih. Ali \u0161e druga\u010de \u2013 ali imam najljub\u0161o skladbo ali najljub\u0161i posnetek, torej plo\u0161\u010do neke skladbe, in ali se morda to kako prekriva, kak\u0161no je razmerje med obojim?<\/p>\n\n\n\n

Na prvi pogled bi morda pomislili, da se zbirateljstvo plo\u0161\u010d klasi\u010dne glasbe gotovo vrti okoli razli\u010dnih izvedb\/posnetkov istih del. Tak\u0161no je sicer tudi redno koncertno \u017eivljenje klasi\u010dne glasbe, kjer neumorno kro\u017eijo venomer ene in iste skladbe, zabetonirani kanon vrhov zahodnoevropske klasi\u010dne glasbe, postavljen v varno oddaljeno preteklost. Skratka naloga bi bila, izmed nepregledne mno\u017eice posnetkov Bethovnove 5. <\/em>Simfonije<\/em> izbrati najljub\u0161ega, kar je ponavadi povezano z izvajalcem in redkeje snemalno tehniko \u2013 torej ali preferiram Kleiberja, Bernsteina, Gardinerja, Karajana ali morda Currentzisa?<\/p>\n\n\n\n

Soo\u010den s tak\u0161nim premi\u0161ljevanjem sem si moral najprej priznati, da imam priljubljene skladbe \u2013 \u010de me kdo sili, se bom znal odlo\u010diti za eno samo in zapisal, da so to Pesmi z gradu Gurre<\/em> (Gurrelieder<\/em>) Arnolda Sch\u00f6nberga, toda v nadaljevanju bi moral \u017ee to ozko izbiro \u0161e zo\u017eati in se odlo\u010diti le za enega izmed posnetkov. Toda najbolj zanimivo dirigira skladbo Simon Rattle, najbolj\u0161a je v sopranski vlogi Jessye Norman na posnetku Seijija Ozawe, najbolj\u0161a dramati\u010dna v mezzosopranskem partu Marjana Lipov\u0161ek na posnetku Claudia Abbada, tenorist Siegfried Jerusalem je najbolj\u0161i na posnetku Riccarda Chaillyja, v zvo\u010dnem smislu je najbolj\u0161a SACD varianta Michaela Gielena, \u010deprav interpretacijsko dolgo\u010dasna, impresivni so zbori pri Giuseppeju Sinopoliju itn.<\/p>\n\n\n\n

Tu sledi druga anekdota o tem, kako sem kot mlad asistent \u017eelel, da se s \u0161tudenti spoznavamo na prvih urah na ta na\u010din, da vsak predvaja svojo najljub\u0161o skladbo in potem \u0161e razlo\u017ei, zakaj mu je najljub\u0161a. To prakso sem sicer ukinil, ker sem si s\u010dasoma vse manj \u017eelel vpogleda v \u0161tudentsko glasbeno drobovje, pa tudi razlage, zakaj so izbrali neko skladbo, so bile zmeraj bolj osebnostno-psiholo\u0161ke kot pa estetsko-muzikolo\u0161ke. Skratka, \u010de na hitro pomislim, bi izbral posnetek Seijija Ozawe, toda razlogi za tak\u0161no izbiro bi bili precej banalni. Najmo\u010dnej\u0161i je gotovo ta, da je bil to moj prvi posnetek te skladbe \u2013 ob predstavitvah \u0161tudentov, vsaj dokler so se identificirali s klasi\u010dno glasbo \u2013 sem poslu\u0161al marsikateri precej zani\u010d posnetek, kar pomeni, da prihaja estetsko razlo\u010devanje med izvedbami\/interpretacijami veliko kasneje za razlo\u010devanjem med posameznimi skladbami, da odlo\u010da vendarle na\u0161a \u00bbljubezen\u00ab do glasbe in ne \u00bbprefinjen\u00ab ob\u010dutek za interpretacijo oz. muzikantstvo. Hkrati pa se seveda \u0161e danes \u017eivo spomnim, da smo doti\u010dni cd kupili s star\u0161i v Celovcu kot nagrado za odli\u010dni uspeh v \u0161oli, da sem plo\u0161\u010do prvi\u010d poslu\u0161al, tik preden sem moral na trening latinsko-ameri\u0161kih plesov, kamor nisem hodil iz \u00bbveselja\u00ab do recimo sambe, ampak neke plesalke, ki pa \u2013 skoraj tragi\u010dno \u2013 ni bila moja soplesalka. In prav ta celotna osebnostna konstelacija, arbitrarne zunanje okoli\u0161\u010dine pogosto ukrivljajo na\u0161e estetske odlo\u010ditve, zato tak\u0161ne izbire veliko povejo o nas kot \u010dute\u010dih ljudeh in precej manj o na\u0161em glasbenem okusu, morda celo preferencah. Tak\u0161ne zgodbe so morda zanimive za rumeni tisk, da se bralec identificira s svojim idolom, ko pa jih predstavlja moja, veliko manj zanimiva in izpostavljena oseba, pa postanejo odve\u010dne anekdote, ki peripetijo samo postavljajo pred glasbo \u2013 to glasbo imam rad, ker se mi je, ko sem jo poslu\u0161al, zgodilo to in to, ne ker je glasba tak\u0161na in tak\u0161na.<\/p>\n\n\n\n

Prijazno vabilo, ki je v resnici seglo v bistvo mojih v poklicnem smislu skoraj eksistencialnih vpra\u0161anj, naj izberem najbolj priljubljeni album, pa je vsebovalo tudi napotek, da bi priskrbel tudi povezavo do albuma na portalu youtube. Seveda je slednji postal vseobsegajo\u010da platforma, na kateri je mogo\u010de na demokrati\u010den na\u010din \u2013 torej zastonj \u2013 najti prakti\u010dno katerikoli glasbeni posnetek. Toda youtube prina\u0161a v kar kompleksno ena\u010dbo \u0161e eno spremenljivko \u2013 vizualno uresni\u010ditev. Kar se \u00bbmoje\u00ab skladbe ti\u010de, torej Sch\u00f6nbergovih Pesmi z gradu Gurre<\/em>, ponuja youtube prakti\u010dno skoraj vse posnetke, ki jih imam doma, tudi ve\u010dino istih, ki sem jih omenil ter tudi \u0161e nekatere druge, toda \u0161e pomembnej\u0161i je njihov vizualni \u00bbmodus\u00ab. Kar se slednjega ti\u010de obstajajo vsaj tri glavne kategorije: posnetki glasbe, ki so jih pretakalci opremili z izborom slikovnega gradiva po lastni izbiri, potem tak\u0161ni, kjer je slika povezana z notnim gradivom, kar pomeni, da se skladno z glasbenim tokom \u00bbobra\u010dajo\u00ab tudi strani partiture, in nenazadnje posnetki s koncertov ali celo odrske variante. V tem pogledu imajo profesionalno televizijsko posneti koncerti gotovo veliko ve\u010djo mo\u010d kot \u00bbzgolj\u00ab s slikami bolj ali manj \u0161torasto zapolnjena zaporedja. \u010ce bi torej izbiral slikovno, bi se morda odlo\u010dil celo za povsem drugo skladbo, celo za kak\u0161no povezavo, ki ni uresni\u010dena na nosilcu zvoka. Tako je recimo na youtube mo\u017eno pridobiti tudi posnetka, kjer ob Claudiu Abbadu nastopa tudi Jessye Norman v osrednjem sopranskem partu, kar je gotovo najbolj\u0161a mo\u017ena \u00bbporoka\u00ab, ki pa \u017eal ni ovekove\u010dena na uradnem posnetku. Bi lahko izbral tak\u0161en youtube bootleg?<\/p>\n\n\n\n

Zdi se, da je ves zgornji tekst namenjen preprostemu besednemu preigravanju, ki zakriva resnico, povezano z nezmo\u017enostjo odlo\u010ditve, pa ni. V resnici \u010dlovek ne dobi pogosto prilo\u017enosti, da bi javno predstavil tisto, kar mu je najbolj pri srcu. Zato se zdi smiselno, da je tak\u0161na odlo\u010ditev, ker bo najbr\u017e singularna, vendarle dobro pretehtana. Izbiram torej najprej najljub\u0161o skladbo (Sch\u00f6nberg, Pesmi z gradu Gurre<\/em>), najbolj impresivni video posnetek (Leonard Bernstein, ki dirigira Mahlerjevo 8. simfonijo<\/em><\/a>; ) in tehni\u010dno najbolj vsestransko dovr\u0161en Kleiberjev posnetek Beethovnove 5. Simfonije<\/em><\/a> . Te\u017eave imam pri uskladitvi vsega trojega in simptomati\u010dno je, da se potem odlo\u010dam za najljub\u0161o skladbo, ki sploh ni zanimivo vizualno predstavljena in ki bi lahko bila mestoma tudi bolje odpeta.<\/p>\n\n\n\n

Bolj kot vpra\u0161anje, zakaj prav ta izvedba Pesmi z gradu Gurre<\/em> se mi zdi zanimiv odgovor, zakaj prav ta skladba. V njej je najti namre\u010d vse, kar imam v glasbi rad. To pa je v prvi vrsti stra\u0161anska razpetost, ki nas vodi od neznanske miline do skoraj predimenzionirane grandioznosti, od metafori\u010dne poezije, ki podobno kot Wagnerjeva Tristan in Izolda<\/em> v ospredje postavlja zdru\u017eevanje Erosa in Tanatosa, do eksistencialisti\u010dnih premislekov, od brez\u0161tevilne zasedbe (Sch\u00f6nberg zahteva najve\u010dji orkester in zbor), ki pa je pogosto dojeta povsem komorno, od trenutkov, ko skladba diha kot kak\u0161na drhte\u010da paj\u010devina do velikih, mo\u010dnih vzgibov celotnega orkestra in nato to nenavadno premikanje med pre\u010dustvovanimi ostanki romantike 19. stoletja in \u017ee jasnimi vpogledi v raztrganost 20. stoletja, ki se je pri\u010denjala z ekspresionizmom. Claudio Abbado nas zanesljivo vodi po tem toboganu tempov, emocij, nara\u0161\u010danj, dramati\u010dnih priostritev, neznosnih umirjanj, sijajno pa mu sledijo prakti\u010dno vsi pevski solisti in tudi znamenita igralka Barbara Sukowa. V tej skladbi je tako skritih vsaj 10 tistih 5 minutnih \u00bbskladb\u00ab, ki bi jih lahko ponudil svojim obiskovalcem, a se zares ne morem nikoli prav zares odlo\u010diti katerih pet (konec s son\u010dnim vzhodom, orkestrski interludij med prvim in drugim delom, orkestrski uvod itd.). Na krstni izvedbi je ob\u010dinstvo Sch\u00f6nberga priklicalo na oder kar trinajstkrat, kar se mu je zgodilo, sicer\u0161njemu osovra\u017eencu ob\u010dinstva, prvi\u010d in zadnji\u010d. Sam poro\u010da, da je bil v \u010dasu krstne izvedbe z mislim in estetskimi pogledi \u017ee precej drugje, \u00bbstara\u00ab skladba ga ni ve\u010d zanimala. Sch\u00f6nberg se je odlo\u010dil \u2013 glasbeno zgodovino je zaznamoval za vekomaj, poslu\u0161a pa njegovo glasbo le redko kdo. Z zgornjo odlo\u010ditvijo (celo z alternativami) sem se tudi sam, a gotovo veliko manj daljnose\u017eno kot Sch\u00f6nberg. In pri tem sem veliko povedal, pa \u0161e ve\u010d zamol\u010dal.<\/p>\n\n\n\n

\n