{"id":22139,"date":"2020-10-05T00:15:00","date_gmt":"2020-10-04T22:15:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22139"},"modified":"2020-10-02T10:16:07","modified_gmt":"2020-10-02T08:16:07","slug":"simfonicni-orkester-rtv-slovenija-16","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22139","title":{"rendered":"Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija"},"content":{"rendered":"\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, 23. 9. 2020<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Teden dni po koncertu Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije<\/a> je svojo novo koncertno sezono, ki \u0161e naprej nosi ime Kromatika, otvoril tudi Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija<\/em> in \u017ee ta otvoritveni koncert v celoti posvetil leto\u0161njemu velikemu jubilantu, Ludwigu van Beethovnu<\/em>, \u010digar 250-letnico rojstva letos obhajajo klasi\u010dni glasbeniki po vsem svetu, tovrstna glasbena praznovanja pa so se ve\u010dinoma raztegnila na obe sezoni, 2019\/2020 in 2020\/2021. Tako smo lahko nekatere skladatelju posve\u010dene koncerte in\/ali izvedbe poslu\u0161ali \u017ee v preteklem in jih bomo gotovo tudi \u0161e v prihodnjem koledarskem letu. Glede na razmere in omejitve, ki nam vladajo zdaj \u017ee ve\u010dino leto\u0161njega leta, so se letos tudi v Glasbeni produkciji RTV Slovenija odlo\u010dili, da bo tudi Kromatika ponudila po dve izvedbi vsakega koncertnega ve\u010dera, da bo lahko koncertom v \u017eivo prisluhnilo vsaj nekaj ve\u010dje \u0161tevilo ljudi. Tudi na tokratnem koncertu je potekalo TV-snemanje, zbrane pa je pred za\u010detkom koncerta na kratko pozdravila in nagovorila umetni\u0161ka vodja orkestra Maja Kojc<\/em> (zanimivo naklju\u010dje, da zdaj tako Orkester SF kot tudi RTV vodita biv\u0161i oboist oz. oboistka obeh orkestrov, oboist pa je tudi \u0161ef dirigent RTV), ki je napovedala tudi spremembo v sporedu – menjavo prve in druge skladbe.<\/p>\n\n\n\n

Tako smo najprej prisluhnili Beethovnovemu tristav\u010dnemu Koncertu za violino, violon\u010delo, klavir in orkester v C-duru<\/em>, op. 56. Rezultate dobrega sodelovanja \u0161efa dirigenta Rossena Milanova<\/em> in orkestra smo imeli prilo\u017enost sli\u0161ati \u017ee ve\u010dkrat (z orkestrom je prvi\u010d sodeloval \u017ee pred \u0161tirimi leti<\/a>), so\u017eitje med glasbeniki pa se je potrdilo tudi tokrat – \u017ee s \u010dvrstim uvodom. \u010ceprav je skladba kot skladateljev edini trojni koncert – napisal ni niti nobenega dvojnega – relativno dobro znana, pa v Beethovnovem opusu ohranja veljavo nekak\u0161ne kuriozitete in je precej redko izvajana. \u0160koda, da ni bil poleg violinistke in (poleg Benjamina Ziervogla) koncertne mojstrice orkestra Kane Matsui<\/em> in violon\u010delista Igorja Mitrovi\u0107a<\/em> iz vrst orkestra tudi solist na klavirju (\u0161vedski pianist Per Rundberg<\/em>), sicer pa se je solisti\u010dni trio tako med seboj, kot v skupni igri z orkestrom lepo ujel in dopolnjeval, \u0161e posebej prijetno presene\u010denje je bil Rundberg. Tudi z dinami\u010dnega vidika so bila razmerja solidno urejena, le na nekaj mestih je bil orkester za eno dinami\u010dno stopnjo preglasen, Mitrovi\u0107 pa pretih. \u0160e posebej lepo se je ob\u010dutena skupna igra solistov izrazila v po\u010dasnem stavku, sploh v \u0161e po\u010dasnej\u0161em uvodnem delu, prav sijajno pa so vsi trije zablesteli v finalu. Z veseljem poro\u010dam o uspe\u0161ni izvedbi tega dolgega, skoraj 40-minutnega zahtevnega koncerta, ki ga je bilo veselje sli\u0161ati v \u017eivo.<\/p>\n\n\n\n

A kmalu so se na oder vrnili isti trije solisti, tokrat v namen krstne izvedbe skladbe Tris<\/em> mladega skladatelja Jo\u0161ta Juhanta<\/em>, ki na ljubljanski Akademiji za glasbo \u0161e \u0161tudira kompozicijo v razredu Vita \u017duraja. Uvodna skupna igra godal je bila nezadovoljiva, sama skladba pa brez otipljivega tonalnega sredi\u0161\u010da in\/ali motivike; kot taka me kljub nekaterim sicer brez dvoma zanimivim zvo\u010dnostim in orkestracijskim prijemom ni najbolj prepri\u010dala. Tudi velik potencial solisti\u010dnega tria je bolj kot ne ostal na ravni bagatelnosti, a je tu pomembno vlogo igrala tudi kratkost skladbe, ki bi se ji morda prilegla vsaj nekoliko dalj\u0161a izpeljava.<\/p>\n\n\n\n

Za konec in vrhunec uvodnega koncerta nove Kromatike pa je kajpada zadonela ena najbolj znanih, najpogosteje izvajanih in najve\u010dkrat posnetih klasi\u010dnih skladb, katere uvodne takte gotovo v hipu prepozna ve\u010dina zemljanov: Beethovnova Simfonija \u0161t. 5 v c-molu<\/em>, op. 67. Zanimivo, da je RTV v koncertni list zapisala njeno dandanes le \u0161e redko uporabljeno oznako ‘Usodna’<\/em>, izpustila pa je navedbo vseh \u0161tirih stavkov simfonije (Allegro con brio\/Andante con moto\/Scherzo: allegro\/Allegro \u2013 presto) \u2013 tako kot \u017ee prej pri Trojnem koncertu \u2013 kar je, kot mi je uspelo ujeti na uho, nejevoljno komentiralo tudi nekaj poslu\u0161alcev v moji neposredni bli\u017eini in je vsekakor vredno graje in neodobravanja \u2013 na tokratnem koncertu \u0161e toliko bolj, saj se ga je udele\u017eilo (neprostovoljno, kajpada) precej\u0161nje \u0161tevilo srednje\u0161olske mladine, ki ji pomanjkljiv koncertni list ni naredil prav nobene usluge, sploh v smislu znanja o strukturi klasi\u010dne glasbe in o poteku koncertov, na katerih je izvajana.<\/p>\n\n\n\n

Ob izvedbah Beethovnove Pete si ne morem kaj, da ne bi vseh v \u017eivo sli\u0161anih izvedb nemudoma, a zdaj \u017ee kar podzavestno vzporedil in primerjal z ve\u010dno najbolj\u0161o in najbolj sapo jemajo\u010do izvedbo na posnetku Carlosa Kleiberja in Dunajskih filharmonikov iz leta 1974<\/a>, ki kljub tiso\u010dim ostalih posnetkov tiso\u010dih drugih dirigentov (odli\u010dne izvedbe so na primer posneli tudi Karajan, Rattle, Harnoncourt in Barenboim) po priljubljenosti \u0161e po 45 letih od izida ostaja na prvem mestu strokovne in lai\u010dne svetovne javnosti. Vsekakor pa je treba izvedbe (\u017eive in posnete) te legendarne in kultne skladbe prav zaradi njenega statusa soditi z zelo strogimi vatli, saj so vsaj nekoliko bolj zainteresiranemu in podu\u010denemu poslu\u0161alcu po toliko in toliko preposlu\u0161anih izvedbah Pete resni\u010dno zanimive in atraktivne samo \u0161e tiste, ki jim uspe ponuditi tak ali druga\u010den prese\u017eek, da \u010dlovek o sli\u0161anem premi\u0161ljuje in premleva \u0161e ure in dneve (enaka “usoda” dandana\u0161nji seveda zaznamuje \u0161e lepo \u0161tevilo preostalih skladb iz “best of” oddelka klasi\u010dnega repertoarja).<\/p>\n\n\n\n

Predpisani con brio<\/em> prvega stavka je bil kar uspe\u0161en, le orkester je kljub naravi glasbe pogosto pretiraval z glasnostjo. Pravi izziv je od skladatelja predpisano \u017ego\u010do ognjevitost dose\u010di z intenzivnostjo igranja (kar sli\u0161imo zgolj pri nekaterih izvedbah) in ne z golimi decibeli (kar sli\u0161imo pri vseh ostalih oziroma pri veliki ve\u010dini izvedb); to lekcijo bi tokrat najbolj potrebovali trobenti, \u010deprav je bila vizija seveda Rosenova. Podobno je veljalo tudi za drugi stavek, ki bi bil lahko v celoti odigran za vsaj eno dinami\u010dno stopnjo ti\u0161je \u2013 no, nekaj pa k vsemu skupaj verjetno prispeva tudi dejstvo, da je Gallusova dvorana zdaj na vseh dogodkih napolnjena manj kot dvotretjinsko. Godalna sekcija je bila ves \u010das pohvalno uigrana, razigrana in bogato zvene\u010da. Zmagovita modulacija iz c-mola v C-dur ob prehodu iz tretjega v zadnji stavek je za trenutek dejansko vzela dih, a kaj, ko so trobila tokrat resni\u010dno pretiravala. Kljub tej u\u0161esom neprijazni eskapadi je bilo simfonijo za uvod nove Kromatike lepo sli\u0161ati, sama izvedba in dirigentova interpretacija pa nista segli dlje od solidnega in zadovoljivega povpre\u010dja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

v abonmaju Kromatika 1<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":22140,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-22139","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22139","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=22139"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22139\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22142,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22139\/revisions\/22142"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/22140"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=22139"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=22139"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=22139"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}