{"id":22190,"date":"2020-10-14T00:11:00","date_gmt":"2020-10-13T22:11:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22190"},"modified":"2020-10-13T09:12:04","modified_gmt":"2020-10-13T07:12:04","slug":"loudon-wainwright-iii-id-rather-lead-a-band-search-party-2020","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22190","title":{"rendered":"Loudon Wainwright III. \u2013 I’d Rather Lead a Band (Search Party, 2020)"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Loudon Wainwright III. (LWIII)<\/a> z Vincem Giordanom in njegovimi Nighthawks v potencialni vlogi sodobnega Sinatre, kar so pred njim po\u010deli \u017ee mnogi njegovi kolegi, od Dylana do McCartneyja. S tem, da LWIII no\u010de biti sodobni Sinatra \u2013 ta glasba je enostavno tudi njegova in poje jo po svoje, avtenti\u010dno, kot bi stopil iz tridesetih. Tendenca za \u00bbAmerican Songbook\u00ab v njegovi dru\u017eini je precej\u0161nja, njegov sin Rufus je denimo svoj\u010das uspe\u0161no predelal repertoar Judy Garland. In \u010de ste Loudona skozi leta res poslu\u0161ali, ne bi smeli biti presene\u010deni: precej njegovih avtorskih zadev je imelo \u0161timungo starih bigbendovskih pesmi, denimo Lost Love, I’d Rather Be Lonely <\/em>ali Not John. <\/em>In \u010de se spomnimo, da je pred leti dobil grammyja za avtorsko-interpretativno obuditev glasbe Charlieja Poola, nam je vse jasno. LWIII je nosilec izro\u010dila starih godb prav toliko, kolikor je po drugi strani anga\u017eiran, oster in samoironi\u010den.<\/p>\n\n\n\n

In glasba na plo\u0161\u010di je odli\u010dna, LWIII je izbral pesmi, ki so mu pisane na ko\u017eo, da pride do izraza njegov ob\u010dutek za swing, pa tudi njegova igriva, pi\u0161mevuhovska plat. Od Ain’t Misbehavin’ <\/em>preko My Blue Heaven <\/em>in Between The Devil And The Deep Blue Sea <\/em>(se spomnite izvedbe Georgea Harrisona?) album dose\u017ee vrhunec v izvedbi stare Armstrongove uspe\u0161nice (I’ll Be Glad When You’re Dead) You Rascal You<\/em>. In LWIII-jeva muzikalna igrivost me spomni prav na Armstronga, \u0161e vedno mojo prvo in najve\u010djo jazzovsko ljubezen, mojstra in\u0161trumentalista in vokalista, ki trosi dobro voljo, a \u017ee naslednji hip tudi oto\u017enost. To ni sinatrovski swing, tudi Dylanov bluesovski swing ne in niti McCartneyjeva \u010disto konvencionalna interpretacija. Te pesmi v hipu, ko se jih loti LWIII, spremenijo lastnika, kar redkokdaj uspe, glede na to, da so jih peli \u017ee \u00bbama ba\u0161\u00ab \u010disto vsi. Bubl\u00e9 in Stewart sta jim s svojim cedenjem vzela bistvo, Sinatra, Bennett, Ella in Peggy so jih naswingali do onemoglosti, Satchmo jih je na\u0161pi\u010dil in dekonvencionaliziral, Steve Martin jim pridodal nekaj komi\u010dnega u\u010dinka, LWIII pa se sploh ni obremenjeval s tem, kar so po\u010deli drugi pred njim. Bi res raje bil \u0161ef big banda kot pevec? Je to vpra\u0161anje, ki v obiki stare pesmi Irvinga Berlina naslavlja plo\u0161\u010do? Odgovor je v vsebini, ki ni izgubljena v vetru, pa\u010d pa poslana v eter. Da \u0161e drugi sli\u0161imo, \u00bb\u0161to mladac zna\u00ab. \u010ce smo v to sploh kdaj dvomili. V \u010dasu, ko se novih Springsteenovih plo\u0161\u010d bojimo, nove Dylanove ob\u010dudujemo, pa morda pri\u010dakujemo, da se bo LWIII oglasil tudi avtorsko. Kaj pa, \u010de se je \u017ee, tule, pa moramo plo\u0161\u010do \u0161e enkrat zavrteti od za\u010detka. Kaj meni o Trumpu, pa itak vemo. Del odgovora je \u017ee v naslovu ene od pesmi.<\/p>\n\n\n\n

\n