{"id":22218,"date":"2020-10-20T09:05:45","date_gmt":"2020-10-20T07:05:45","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22218"},"modified":"2020-10-20T20:32:06","modified_gmt":"2020-10-20T18:32:06","slug":"azra-ravno-do-dna","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22218","title":{"rendered":"Azra \u2013 Ravno do dna"},"content":{"rendered":"\n

Azra<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ravno do dna<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Jugoton, 1982<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Seveda bom pretiraval. Saj druga\u010de niti ne znam in ne morem. Sploh zdaj, ko moram pisati o plo\u0161\u010dah, Vodmatu in poeziji. \u010ce je Bob Dylan dobil Nobelovo nagrado za knji\u017eevnost, ali \u0161e bolje \u2013 za poezijo, potem bi jo moral tudi Branimir \u0110oni \u0160tuli\u0107, pevec in tekstopisec zagreb\u0161ke skupine Azra, tako kot bi jo moral pred njim dobiti recimo knji\u017eevnik Danilo Ki\u0161, ki ga \u0110oni omenja v eni svojih pesmi, mislim, da na plo\u0161\u010di Filigranski plo\u010dnici<\/em>  \u2026 ponekad je osjetim, na vrhovima prstiju, Grobnica za Borisa, \u010dovje\u010de<\/em> \u2026 In nadaljuje, tako kot on zna \u2026 ako \u017eeli\u0161 da sazna\u0161, pristani na sve, ako \u017eeli\u0161 da menja\u0161 ljude, ne odme\u010di se. <\/em>Seveda misli na Ki\u0161evo ultimativno stvaritev Grobnica za Borisa Davidovi\u010da. Ne eden ne drugi nista dobila Nobelove in je tudi ne bosta, to \u017ee lahko trdim zagotovo. Vse ostalo pa je mogo\u010de. Tudi to, da se Brane, kot so ga klicali nekateri njegovi prijatelji, s katerimi je pre\u017eivljal dneve v znanih lokalih nekega drugega Zagreba, ki ga \u0161e niso okupirale selja\u010dine z ‘naslovnih strana’, nekega dne vrne domov in zaigra pred nami, ki smo se skozi leta na pamet nau\u010dili vsa njegova besedila. Tako kot se je v Ju\u017enoafri\u0161ko republiko vrnil Sixto Diaz Rodriguez, ki so ga tam, na drugem kontinentu, medtem, ko je on garal in poslu\u0161al Dylana v Detroitu, \u010dastili in skrivoma poslu\u0161ali, ne da bi sam vedel. Ker ga ni o tem nih\u010de obvestil. Bil je izdan in okraden s strani zalo\u017enikov, tako kot njegov hrva\u0161ki sotrpin \u0160tuli\u0107. Tudi Rodriguez bi si zaslu\u017eil Nobelovo nagrado, \u010de bi se usoda druga\u010de pogovarjala z njim. A se ni, zato mu lahko ostane le \u0161e Nobelova nagrada za prezrte. Sixto je edini, \u010digar besedila so ravna genialnosti na\u0161ega \u0160tuli\u0107a. \u010ce tu omenim le en verz iz pesmi Cause<\/em>: \u00bbCause the sweetest kiss I ever got is the one I’ve never tasted.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u00bbA gremo k meni poslu\u0161at plo\u0161\u010de?,\u00ab je bilo tiste \u010dase pogosto sli\u0161ati v na\u0161em kvartu. Na prvi pogled nedol\u017eno vabilo je imelo v sebi kodirano sporo\u010dilo; fantom in dekletom je bilo namre\u010d v hipu jasno, da ne gre za plo\u0161\u010de in poslu\u0161anje le teh, temve\u010d za vse kaj drugega. Vendar smo kljub temu radi sli\u0161ali, ko nas je kdo povabil domov, pod pretvezo, da gre za poslu\u0161anje plo\u0161\u010d. V\u010dasih je bilo to tudi edino, kar si znal povedati, ko je bilo treba kaj poslu\u0161ati ali po\u010deti v dvoje. Seveda se je dogajalo, da do gramofona sploh nismo pri\u0161li, tako da smo si potem izmi\u0161ljali, katero od plo\u0161\u010d smo poslu\u0161ali. Kadar nam je uspelo po\u010deti oboje hkrati, pa je bilo seveda najlep\u0161e. Pogosto samo imeli v te namene eno samo plo\u0161\u010do, ki se je uni\u010dila do nerazpoznavnosti, dokler se ni z njo uni\u010dila tudi gramofonska igla. Ena tak\u0161nih plo\u0161\u010d je bil tudi album Ravno do dna<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Tiste \u010dase sem delal v pekarni \u017dito in to v treh izmenah, tako da sva se z o\u010detom uspe\u0161no pogre\u0161ala; on je bil denimo v prvi izmeni, jaz pa sem doma lahko poslu\u0161al Ravno do dna. Tako, iz dneva v dan, dobro leto dni. Ena od pesmi, ki sem si jo najve\u010dkrat zavrtel, je bila Pametni i knji\u0161ki ljudi<\/em>. Imel sem sedemnajst let, bral nisem veliko, kaj \u0161ele, da bi se imel za intelektualca, ampak ta pesem me je obsedla \u2026 bila je tako melanholi\u010dna in neskon\u010dno \u017ealostna; kot bi napovedovala vse tisto, kar se mi bo neko\u010d zanesljivo zgodilo. Seveda takrat tega \u0161e nisem vedel, tako kot nisem vedel, da se bo nekaj podobnega pripetilo mojemu o\u010detu, ki ni skoraj ni\u010d govoril, je pa po svoje ‘ku\u017eil svijet’, ali pa se mu je to zdelo, tako kot vsakemu pravi\u010dniku, ki je redno pla\u010deval polo\u017enice in \u010dakal, da se ‘istro\u0161i’. A u sebi nemo\u010d krije da promjeni stil manire<\/em>, je tudi zanj na\u0161el besede \u0110oni. Nikoli ni mogel zamenjati stil manire, jaz pa tudi ne in sva se po letu dni dela v treh izmenah raz\u0161la, tako da sem jaz pograbil gramofon, ga odnesel do prvega soseda, sam od\u0161el ravno do dna, njega pa pustil tam, ob oknu, s pogledom na mo\u0161\u010dansko toplarno. \u0160e danes me zebe, tudi \u010de so radiatorji do konca. Ne gre mi iz glave, kaj mi je pred dobrim letom povedal zdravnik, ki se je ukvarjal z mojim o\u010detom, ko je bil ta v bolni\u0161nici: va\u0161 o\u010de je iztro\u0161en \u2026 nisem ga vpra\u0161al, \u010de je kdaj poslu\u0161al Azro, preprosto obnemel sem ob tej diagnozi, ki pravzaprav \u010daka vse \u2026 vsi se bomo neko\u010d ‘istro\u0161ili’, \u010deprav se dandana\u0161nji tro\u0161imo, kot da ta dan nikoli ne pride \u2026 ampak pride, \u0161e kako pride in takrat bo prepozno in nih\u010de nam ne bo prepeval Mama zna\u0161 li kako me ljubi, zna\u0161 li kako me guli, \u0161to sam bankrot mama \u2026 <\/em>V bistvu me ni groza tega, de se bom iztro\u0161il, ker tako pa\u010d mora biti, ve\u010dja groza me je vseh tistih, ki se nikdar ne iztro\u0161ijo in so vedno na strate\u0161kih mestih, tistih, o katerih ne more\u0161 ve\u010d napisati komada, ker so preprosto nevidni, politi\u010dno korektni in solidarni, takrat, ko je treba biti solidaren. Lutka od krvi bez trunke ideje, ubice na cesti, lo\u0161a no\u010d bje\u017eim iz grada, a oni dolaze, kurvini sinovi \u2026 <\/em><\/p>\n\n\n\n

Kadar govorim o panku, vse ve\u010dkrat razmi\u0161ljam o nekaterih akterjih tedanje scene kot o otrocih, ki so pri\u0161li iz prihodnosti, otrocih, ki so v svojih besedilih napovedali tisto, kar se jim bo neko\u010d zgodilo. In se potem tudi je. Tako kot je Brane napovedal, oziroma vedel, da bodo mo\u017egani res fino brizgali po zmrznjenem asfaltu, je \u0110oni v svojih komadih prerokoval stanje, v katerem smo se zna\u0161li, s to razliko, da danes nimamo tak\u0161nega pesnika, ki bi nam pomagal razumeti in premagati strahove, s katerimi moramo \u017eiveti te svoje dneve: Strahovi su konjunkturni\/ od njih se dobro \u017eivi\/ ne primajte nikog u svoja kola\/ komunicirajte telefonom\/ ugradite duple brave u stan\/ konzumirajte diskretno \u0161arm\/ nek’ vje\u010dno \u017eivi va\u0161a ljubav\/ svijet je izvan vas\/ poljubi me ravno u dupe<\/em>. V tej igri smo popolnoma sami in tu, ena na ena s pesnikom, in tu je Branimir \u0160tuli\u0107 najmo\u010dnej\u0161i: Ja sam tu slu\u010dajno\/i prokleto sam ljut\/ op\u010de grebanje za \u017eivotni prostor\/op\u010di grabe\u017e za titule\/fakat se ne biraju sredstva\/selja\u010dine uvijek u prve redove\/gledam samo njihova lica\/slavna artiljerija stize na cilj\/ja sam tu slu\u010dajno\/i prokleto sam ljut<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Esad Baba\u010di\u0107 je pesnik, pisatelj, novinar, pevec, tekstopisec, kolumnist, vodja ljubljanskih punk tur, ter prejemnik \u0161tevilnih priznanj ter nagrad za svoja literarna dela.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj album 97 \/ Esad Baba\u010di\u0107<\/p>\n","protected":false},"author":89002,"featured_media":22219,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-22218","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22218","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89002"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=22218"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22218\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22236,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22218\/revisions\/22236"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/22219"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=22218"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=22218"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=22218"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}