{"id":22260,"date":"2020-10-25T00:02:00","date_gmt":"2020-10-24T22:02:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22260"},"modified":"2020-10-25T06:57:40","modified_gmt":"2020-10-25T05:57:40","slug":"pixies-doolittle","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22260","title":{"rendered":"Pixies \u2013 Doolittle"},"content":{"rendered":"\n

Pixies<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Doolittle<\/strong><\/p>\n\n\n\n

4AD, 1989<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Pi\u0161e se leto 1991. Obiskujem (mislim, da) sedmi razred in prihaja Dedek Mraz. To leto bo druga\u010dno, kajti k nam iz Belgije prihaja na dru\u017einsko praznovanje takratni tip moje sestre. Tip je slikar, baje punk rocker, jaz se pa takrat \u017ee spoznavam z AC\/DC in G’N’R.  Veselo brenkam na svojo akusti\u010dno kitaro Melodijo C-106 (vsi taborniki smo imeli identi\u010dne kitare in skoraj vsi smo se nau\u010dili prvih akordov iz taborni\u0161ke pesmarice) in seveda sanjam o elektri\u010dni kitari. Vem, da bo letos darilo druga\u010dno, spreminjam se, sem le velik fant, pripravljen na nove svetove. Odprem njuno darilo in notri dve kaseti. Prvi cover je moder, vijoli\u010den in privla\u010den: Midnight Oil – Blue Sky Mining<\/em>. Druga kaseta ima pa nenavaden cover, neka opica, rjava barva \u2026 \u00bbKva je to?\u00ab To je Pixies \u2013 Doolittle<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Vtaknem kaseti v o\u010detov Kenwood hifi. Midnight Oil so mi zanimivi, ampak nekoliko preve\u010d pop za moj okus. Sledijo Pixies. \u00bbKaj!?… Prosim!?\u00ab … Nekaj me zelo pritegne, ampak ful mi je vse \u010dudno. Ustra\u0161il sem se. Ni bil \u0161e \u010das, imam komaj dvanajst let. Kaseta je \u0161la v predal za dve leti. Nadaljujem z iskanjem identitete, v moje \u017eivljenje pridejo Pankrti, Motorhead in ostala banda.<\/p>\n\n\n\n

Pri \u0161tirinajstih jo znova odkrijem. Takrat sem \u017ee ponosen lastnik elektri\u010dne kitare (kopija Fender Stratocaster), katero mi je pomagal kupiti taisti sestrin tip. In ko Doollittle tokrat vtaknem v kasetar v svoji sobi: BAM! Od tega trenutka naprej imam najljub\u0161i band. Dobil sem ID. Vem kdo sem! Vem kam spadam! Kon\u010dno bom znal odgovoriti na kompleksno vpra\u0161anje: \u00bbEj stari, kva pa je tvoj najljub\u0161i band?\u00ab \u00bbStari: The Pixies!\u00ab \u010ce je kdo poznal band, sem ga takoj vzljubil,  kdor ga ni poznal, jebi ga, sam si je kriv. Obstajala pa je velika verjetnost, da pozna njihov hit Here Comes Your Man. <\/em>Tudi to je OK, ampak dale\u010d od resnice.<\/p>\n\n\n\n

Pixies \u2013 Doolittle je:<\/p>\n\n\n\n

Ta kitara, ta kitara, TA KITARA ubija! Ta kitara je perfekcija, ki me zadene v srce. Ravno prav lepo, grdo, nesramno, predrzno, \u010disto in umazano. Ravno prav spevno in ravno prav nepridvidljivo. To je Mister Santiago.<\/p>\n\n\n\n

In ta bas kitara! O fak, jebeno najbolj seksi bas! To je ta bas, to je bas! Enostavno, smiselno, \u010dudovito. To je Ona, to je KIM! In samo tako prodorna basistka lahko doda tako noro sexi back vokal.<\/p>\n\n\n\n

Na vokalu nori, neprilagojeni Francis, ki vedno poskrbi, da bo usli\u0161an. \u010ce pa kje kaj zmanjka, pa Francis ponori na ritem kitari.<\/p>\n\n\n\n

In \u010de ho\u010de\u0161, da tak bend obstaja, je bobnar lahko samo \u010darodej! In David je \u010darodej in Davidu se v\u010dasih zgodi, da enostano ne mora nehati igrati.<\/p>\n\n\n\n

Doolittle je moja biblija. Ko ne vem, kam grem, kdo sem, poslu\u0161am Doolittle. Ko ne vem, kaj mi je v\u0161e\u010d ali mi je spoh kaj v\u0161e\u010d, poslu\u0161am Doolittle. Poslu\u0161am ga, se naje\u017eim, jokam, smejem, kri\u010dim in ple\u0161em. V\u010dasih tudi pomislim na Bossanovo<\/em>, ampak Doolittle je moje srce, Doolittle je moj The Pixies.<\/p>\n\n\n\n

Ura je 22:16 in pravijo da je policijska.<\/p>\n\n\n\n

\n