{"id":22317,"date":"2020-11-11T11:08:39","date_gmt":"2020-11-11T10:08:39","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22317"},"modified":"2020-11-13T10:05:26","modified_gmt":"2020-11-13T09:05:26","slug":"dusan-vesic-zamisli-zivot-ljevak-2020","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22317","title":{"rendered":"Du\u0161an Vesi\u0107 – Zamisli \u017eivot… (Ljevak, 2020)"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u010ce partnerja \u00bbdru\u017ei dolga skupna preteklost, se je med lo\u010ditvenim postopkom pametno in civilizirano izogibati nizkih strasti in udarcev<\/em>,\u00ab je pred leti zapisal hrva\u0161ki rock publicist Ante Perkovi\u0107. Ne, ni obujal osebnih spominov ali svetoval poro\u010denim parom \u2013 v Sedmi republiki,<\/em> svojem osrednjem delu, je na ironi\u010den in metafori\u010den na\u010din razkrival, kako ma\u010dehovsko se je ravnalo z urbano kulturo med razpadom SFRJ ter kako strahovito so med \u00bblo\u010ditvenim postopkom<\/em>\u00ab nekdanje jugoslovanske republike zlorabljale \u00bbskupne otroke\u00ab<\/em> \u2013 tako zelo, \u00bbda si nih\u010de ni zaslu\u017eil skrbni\u0161tva<\/em>\u00ab, zaklju\u010duje (Perkovi\u0107 2018: 70). <\/p>\n\n\n\n

Etabli\u0161ment Slovenije je pred slabimi tremi desetletji te pankrte, rojene v zvezi z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, brez vsake \u0161ir\u0161e razprave in slabe vesti zatajil: a \u010de se ob pomembnih obletnicah \u2013 s stisnjenimi zobmi \u2013 \u0161e spomni na to, da so slovenski \u0161portniki v kolektivnih \u0161portih v \u010dasu nekdanje skupne dr\u017eave prispevali znaten dele\u017e k osvojitvi naslovov evropskih, svetovnih in olimpijskih prvakov, pa je precej bolj kratkega spomina na kulturnem podro\u010dju. Med kulturnimi \u00bbpankrti\u00ab jo je najslab\u0161e odnesel jugoslovanski rokenrol, ki je z razpadom izgubil svoj naravni habitat, kot simbol nadnacionalne povezanosti pa je bil tudi najbolj pod udarom. In vendar: naj so bili poskusi marginalizacije tega kulturnega fenomena \u0161e tako mo\u010dni, ga niso mogli docela potisniti v pozabo. Kljub aktivnim nacionalisti\u010dnim tendencam, da bi se njegovo kakovost minimalizirala in razvrednotila s pojmi, kot je jugonostalgija, vztraja na urbanih okopih kot eden poslednjih mohikancev nekdanje skupne kulture. To potrjujejo \u0161tevilni glasbeni dogodki in knji\u017ene izdaje v zadnjih letih, med njimi tudi sve\u017ee izdana monografija Bunt dece socijalizma \u2013 pri\u010da o novom talasu<\/em><\/strong> (<\/em>v hrva\u0161kem prevodu: Zamisli \u017eivot: novi val \u2013 prva generacija), <\/em>ki pripoveduje o enem izmed najbolj vitalnih obdobij jugoslovanskega rokenrola \u2013 novem valu. Napisal jo je Du\u0161an Vesi\u0107<\/em><\/strong>, legendarni rock publicist, ki ga na Slovenskem najbolj poznamo po treh knjigah o Bijelem dugmetu (<\/em>mdr. \u0160ta bi dao da si na mom mjestu, 2014)<\/em>, biografiji Magi – kao da je bila nekad (2018) <\/em>ter dokumentarnem filmu o EKV Kao da je bilo nekad<\/em>. <\/p>\n\n\n\n

Du\u0161an Vesi\u0107 je monografijo o jugoslovanskem novem valu napisal ob 40-letnici prvega albuma novega vala: pred dobrimi \u0161tirimi desetletji je bil namre\u010d izdan album Prljavega kazali\u0161ta (1979).<\/em> V uvodnih poglavjih definira pojem novega vala in ga kronolo\u0161ko zameji med leti 1977 in 1983, ori\u0161e tedanje dru\u017ebeno-politi\u010dne razmere SFRJ (druga polovica sedemdesetih in prva polovica osemdesetih) ter poda zna\u010dilnosti rock glasbe do pojava novega vala.<\/p>\n\n\n\n

Najbolj\u0161a plat njegovega pisanja je vidna \u017ee uvodoma: Vesi\u0107 se pregleda ne loteva parcialno, po nacionalnem klju\u010du, temve\u010d upo\u0161teva, da je bil novi val neformalno glasbeno gibanje znotraj jugoslovanske rock kulture in da ga je posvojila urbana mladina najve\u010djih jugoslovanskih mestnih sredi\u0161\u010d, ki se je raje kot po nacionalnosti ali veri delila po glasbenih subkulturah. Podobno kot Ante Perkovi\u0107 v Sedmi republiki<\/em> ugotavlja, da je \u0161lo za \u017eivo nadnacionalno gibanje, zaradi katerega je bilo vredno \u017eiveti \u00bbnekaj \u010dasa v skupni dr\u017eavi<\/em>\u00ab. <\/p>\n\n\n\n

Tak celosten pristop slovenskim bralcem, paradoksalno, omogo\u010da \u017ee v uvodnih poglavjih uvideti, kako pomembno glasbeno in dru\u017ebeno prebojno vlogo je tisti \u010das premogla slovenska kultura. Izvirni greh novega vala so namre\u010d Buldo\u017eerji<\/em>, ki jim je z albumom Pljuni istini u o\u0107i<\/em> (1975) uspelo na videz nemogo\u010de: album je odprl prostor za do \u00bbtedaj nepojmljivo svobodo umetni\u0161kega izra\u017eanja znotraj rocka in naznanil celo novo obzorje mo\u017enosti. Ni\u010d ni toliko spodbudilo takratne scene k oblikovanju lastne avtorske dr\u017ee kot album Pljuni istini u o\u010di<\/em>\u00ab (Vesi\u0107 2020: 26). Nemalo za njimi so na prvo frontno linijo stopili Pankrti: \u00bbZa\u010deli so igrati avgusta 1977<\/em>,\u00ab pi\u0161e Vesi\u0107,\u00ab po dveh mesecih so pustili globok vtis v Beogradu, \u017ee decembra pa so postavili temelje novega vala v Zagrebu. Raz\u0161iriti svoj vpliv v tako kratkem \u010dasu je redek primer tako na na\u0161i kot tudi na svetovni sceni<\/em>\u00ab (30\/31). \u010ce vemo, da je bila slovenska kultura med takratnimi du\u0161ani vesi\u0107i znana predvsem po pesmicah \u00bbSol\u010dence zahaja<\/em> in Moj o\u010dka ima konji\u010dka dva<\/em>\u00ab (29), jugoslovanski novi val pa velja za pomembno glasbeno gibanje tudi v svetovnem merilu, si lahko le predstavljamo, kako radikalen kulturni blitzkrieg je uspelo ustvariti Buldo\u017eerjem<\/em> in Pankrtom<\/em>. <\/p>\n\n\n\n

Druga prednost Vesi\u0107evega pregleda je zdru\u017eevanje nezdru\u017eljivega: v vseh poglavjih se snovi loteva tako s filigransko enciklopedi\u010dnostjo kot strastjo aktivnega soudele\u017eenca novega vala, ki ne more (niti ne \u017eeli) skriti svojega \u010dustvenega odnosa do obravnavanega gradiva. Tudi kadar to ni naklonjeno \u2013 nekriti\u010dnim ljubiteljem novega vala, ki radi idealizirajo in imajo probleme z demistifikacijami, zato branja ne priporo\u010dam. Kako mu je to uspelo? Z iskrenostjo in literarnim talentom. \u010ceprav mo\u010dno povezan z akterji dogajanja, Vesi\u0107 spretno krmari med objektivnimi in subjektivnimi \u010dermi, kadar pa tega ne zmore, to prostodu\u0161no priznava, npr. s citatom \u017ee omenjenega Perkovi\u0107a: \u00bbZato zdaj imamo zgodovino. Oziroma ve\u010d njih: niti ena ni povsem to\u010dna, toda vse so enako zmotne<\/em>\u00ab (12). Kon\u010dno sodbo, kot se spodobi med odraslimi osebami, prepu\u0161\u010da bralcem. <\/p>\n\n\n\n

Bralce, ki se udele\u017eijo tega polliterarnega popotovanja, avtor suvereno popelje po takratnem dogajanju v Ljubljani in Mariboru, na Reki in v Zagrebu, v Beogradu in Novem Sadu, v Sarajevu \u2013 z vsemi letnicami in skorajda voajerskimi insajderskimi podrobnosti, ki tudi nam, rojenim precej pozneje kot \u00bbpedeset i neke\u00ab<\/em>, v marsi\u010dem pri\u010darajo takratno vzdu\u0161je. Spoznamo klju\u010dne akterje scene ter nastanek, delovanje in zaton osrednjih skupin, med katerimi so Pankrti, Paraf, Termiti, Prljavo kazali\u0161te, Azra, Film, Haustor, Parlament, Pekin\u0161ka patka, Idoli, Elektri\u010dni orgazam, \u0160arlo akrobata, Piloti, La\u010dni Franz;<\/em> ne le mimogrede pa se dotakne tudi mnogih drugih, ki so vplivali na sceno (omenjeni Buldo\u017eerji<\/em>), se \u017eeleli napiti sve\u017ee krvi (npr. Bijelo dugme<\/em>) ali pa so vzniknili iz duha novega vala (npr. Plavi orkestar<\/em>). Za slovenske bralce je gotovo \u0161e posebej zanimivo tudi Vesi\u0107evo odkrivanje urbane osi Ljubljana-Sarajevo, ki je vsaj dvakrat nudila kreativna vrhova celotnega glasbenega prostora \u2013 v sedemdesetih z navezo Buldo\u017eer-Bijelo dugme<\/em> in v osemdesetih z navezo Laibach-Bijelo dugme<\/em>. Ta del bi si z na\u0161ega zornega kota gotovo zaslu\u017eil ve\u010djo pozornost. <\/p>\n\n\n\n

Tretja dobra lastnost knjige Zamisli \u017eivot<\/em> je sintetiziranje \u2013 Vesi\u0107 ni le veren kronist dogajanja, dejstva in dognanja je zmo\u017een povezati v novo celoto. Tako npr. argumentirano oporeka splo\u0161no raz\u0161irjenemu mnenju, da je jugoslovanski novi val le odziv na tedanjo glasbo iz Velike Britanije in ZDA. Kar nekaj dejstev namre\u010d nakazuje, da bi novi val pljusknil po Jugoslaviji, tudi \u010de ne bi bilo anglosaksonskega povoda, saj je nastal v tesni povezavi z dru\u017ebeno-politi\u010dnim dogajanjem, a z druga\u010dnimi razlogi kot v tujini: tam je punk upor delavskega razreda proti ekonomski ureditvi dru\u017ebe, v Jugoslaviji pa je bil prvenstveno (resda precej donkihotski) upor urbane mladine iz srednjega razreda proti neumnosti sistema oziroma mentaliteti prostora in \u010dasa. Ker je bil jugoslovanski sistem unikaten, je bil tudi upor izviren dru\u017ebeni pojav, in to na globalni ravni. V kratkem \u010dasu je s poglobljenim in radikalnim ustvarjanjem nove umetni\u0161ke senzibilnosti ter estetike vplival tudi na druge subkulturne podsisteme, npr. \u0161tudentske \u010dasopise, gledali\u0161\u010de, strip, s \u010dimer je presegel zgolj glasbeno polje in hkrati trajno prepre\u010dil vrnitev na staro. Rock je tudi udoma\u010dil: \u010de se je prej zdelo, da gre za dekadenten zahodni eksces, je novi val ustvaril vrsto izvirnih ustvarjalcev med glasbeniki, pisci, fotografi, re\u017eiserji in drugimi, ki so pilili glasbeni jezik rokenrola znotraj doma\u010de kulturne tradicije, hkrati pa ustvarili pogoje za nastanek doma\u010de zabavne glasbe. <\/p>\n\n\n\n

Pomembno vpra\u0161anje, ki ga odpre Vesi\u0107, je tudi, koliko je novemu valu uspelo vplivati na politi\u010dno dogajanje. Vsaj znotraj Slovenije na to vpra\u0161anje ni te\u017eko odgovoriti: prav pojav Pankrtov<\/em> in pozneje Laibach<\/em> je znatno prispeval k \u0161irjenju svobode govora in artikulaciji druga\u010dnih politi\u010dnih idej, ki so vodile k samostojnosti Slovenije \u2013 s tem pa tudi k razpadu Jugoslavije. Ni\u010d manj pomemben ni bil njegov dru\u017ebeni vpliv, posebej na\u010denjanje dru\u017ebenih tabujev \u2013 prav novi val je v javnem prostoru prvi na\u010del vpra\u0161anja homoseksualnosti, policijskega nasilja, voja\u0161kega roka, religije\u2026<\/p>\n\n\n\n

Morda najte\u017eje vpra\u0161anja, na katerega posku\u0161a odgovoriti, je, kaj je dedi\u0161\u010dina novega vala? Vesi\u0107u je te\u017eko oporekati, ko melanholi\u010dno \u2013 v pravem nasprotju s sangvini\u010dnostjo novega vala \u2013 ugotavlja, da so v nekdanjih jugoslovanskih republikah zdaj moderne vrednote, ki \u00bbso dale\u010d od vrednot, ki so jih zagovarjali akterji novega vala<\/em>\u00ab (296), in da se danes zdi,kako \u00bbje bila svoboda, ki je vladala na koncu osemdesetih let, najvi\u0161ja raven svobode, ki so jo jugoslovanski narodi kadar koli imeli. Ta svoboda nas je onesposobila in uspavala. Od takrat smo jo vsi izgubljali, kos za kosom, prav tako, kot smo jo neko\u010d osvajali<\/em>\u00ab (18). Optimizem pa vzbuja le eno dejstvo, ki ga Vesi\u0107 spregleduje \u2013 tudi pred vznikom novega vala se je zdelo, da je stanje podobno sivo in obupno. <\/p>\n\n\n\n

Slabosti monografije? Razo\u010darani bodo tisti, ki bodo pri\u010dakovali novo \u00bbMagi<\/em>\u00ab. Biografija o Magi je literarna \u010darovnija, ki se, tako kot katero koli drugo umetni\u0161ko delo, zgodi ali pa tudi ne. Iskanje slabosti pri tako spretno izpisanem pregledu se sicer zdi dlakocepsko po\u010detje. Spotaknemo se lahko ob nekaj, s \u010dimer Du\u0161an Vesi\u0107 verjetno niti ni povezan \u2013 ob benigen hrva\u0161ki prevod naslova Zamisli \u017eivot<\/em><\/strong> (<\/em>v srbskem originalu Bunt dece socializma)<\/em>, ki o\u010ditno ne \u017eeli vznemirjati tamkaj\u0161nje javnosti z omenjanjem socializma, a pri tem pozablja, da je bila ena izmed bistvenih lastnosti novega vala prav precej\u0161nja mera nesramne provokacije. Poleg tega verz Zamisli \u017eivot<\/em> skupine Film<\/em> na simbolni ravni resni\u010dno te\u017eko prezentira prebojno kreativnost novega vala. Kot tudi sam Film<\/em>. Verzov in bandov, ki bi bili ustreznej\u0161i, je kar nekaj. <\/p>\n\n\n\n

Monografija Zamisli \u017eivot<\/em> je dragocen vir informacij za vse ljubitelje jugoslovanskega vala in opomnik o izjemni kulturni dedi\u0161\u010dini, ki se ji odrekamo in se tako po nepotrebnem siroma\u0161imo, ter kulturni devastaciji, ki jo povzro\u010da selektiven nacionalni spomin. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Odlomke iz knjige Zamisli \u017eivot…<\/em> lahko preberete na Ravno do dna<\/a>:<\/p>\n\n\n\n

1. del<\/a><\/p>\n\n\n\n

2. del<\/a><\/p>\n\n\n\n

3. del<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Novi val – prva generacija<\/p>\n","protected":false},"author":89005,"featured_media":22318,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,4],"tags":[],"class_list":["post-22317","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-knjige","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22317","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89005"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=22317"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22317\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22341,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22317\/revisions\/22341"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/22318"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=22317"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=22317"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=22317"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}