{"id":22327,"date":"2020-11-13T09:59:20","date_gmt":"2020-11-13T08:59:20","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22327"},"modified":"2020-11-13T09:59:22","modified_gmt":"2020-11-13T08:59:22","slug":"the-clash-london-calling","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22327","title":{"rendered":"The Clash – London Calling"},"content":{"rendered":"\n

The Clash<\/strong><\/p>\n\n\n\n

London Calling<\/strong><\/p>\n\n\n\n

CBS, 1979<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

En klic spremeni vse<\/strong><\/p>\n\n\n\n

opomba: tekst je bil objavljen v \u010dasopisu Jutarnji list leta 2009 <\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Pop me je za\u010del zanimati \u017ee v osnovni \u0161oli. Nisem imel starej\u0161ega brata ali sestre, ki bi mi odkrila Stonese, Hendrixa, Doorse ali Zeppeline, zato so se na starem \u010de\u0161kem Supraphone gramofonu (poro\u010dnem darilu mojima star\u0161ema iz leta 1966), ki je izgledal kot majhen kufer\u010dek, ve\u010dinoma vrteli Beatlesi, Abba, Sweet, Status Quo, Bay City Rollers ali Smokie. Pri sedmih-osmih letih sem se na smrt zaljubil v Suzie Quatro, me pa od te ve\u010dinoma teen-pop glasbe zgodnjih 1970 let ni\u010d ni zares tako ruknilo kot tisto, kar je sledilo konec tistega desetletja.\u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Moj spomin ni slon in res se ne morem spomniti, kako se je vse zgodilo, zanesljivo pa vem, da mi je jeseni 1979 neka druga pop in rock glasba povsem spremenila \u017eivljenje. Tiste jeseni sem za\u010del obsesivno poslu\u0161ati oddaje \u201cPo va\u0161em izboru\u201d, \u201cStereo rama za diskofile\u201d, \u201cS doma\u0107e pop scene\u201d, ki sta jih na Radiu Zagreb urejala in vodila Dra\u017een Vrdoljak in Ante Batinovi\u0107. Za\u010del sem odkrivati skupine in pevce, o katerih do takrat nisem imel pojma. \u010ce me spomin ne vara, sta mi iste jeseni babica in dedek z muenchenskega Oktoberfesta prinesla darilo, Grundigov kasetofon, da sem lahko Ramonse, Pistolse, Clashe, Stranglerse, Costella, Specialse, Madness, Joy Division in vse ostalo zanimivo z radia posnel na kasete, v glavnem znamke OrWo, ki jih je stari prinesel iz Vzhodne Nem\u010dije. Ta stara je bila zadol\u017eena za oskrbo s plo\u0161\u010dami iz centra Zagreba, kamor sem kot dvanajstletni mulec iz predmestja \u0161el bolj sporadi\u010dno. V Gajnicah se nas je pojavilo dvanajst-trinajst pankerjev, ki smo bili kot pleme v glavnem nastrojeni proti vsemu, zagotovo pa gajni\u010dkim \u201cha\u0161ki\u0107ima\u201d<\/em>, ki so poslu\u0161ali hard rock in heavy metal.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav nismo \u0161li pogosto v center mesta, je on prihajal k nam, na en ali dva \u010dasopisna kioska v na\u0161i \u010detrti. \u010casopis Polet smo brali pod klopjo kot biblijo, odkril sem D\u017euboks. Glavan je pisal za Studio, izvedel sem tudi, da je osebama, ki sta bili na Jugotonu zadol\u017eeni za objave albumov, ki so se mi najbolj dopadli, ime Veljko Despot in Sini\u0161a \u0160karica. Ni mi bilo \u0161e vse jasno, ko sem nekje na radiu sli\u0161al in posnel London Calling<\/em>, naslovno pesem dvojnega albuma The Clash<\/em> s konca 1979, ki je pri nas iz\u0161el leta 1980 in je zato v na\u0161em kolektivnem spominu ostal zabele\u017een kot prvi pomembnej\u0161i album 80-ih let. Preobrazba je bila popolna. Punk in novi val sta me \u010disto prevzela. Na sre\u010do se je bli\u017eal zaklju\u010dek osnovne \u0161ole in s tem odhod v mesto in spoznavanje novih prijateljev in nove glasbe, za \u0161tirinajsti rojstni dan pa sem dobil tipkalni stroj, na katerem sem za\u010del pisati prve tekste o rocku. Ampak, London Calling je bil tisti najusodnej\u0161i spro\u017eilec, po katerem v mojem \u017eivljenju ni\u010d ni bilo in ni moglo ostati enako.<\/p>\n\n\n\n

Kolikor sem pa\u010d znal angle\u0161ko, sem lovil besedilo te \u010dude\u017ene pesmi o daljnem Londonu in si predstavljal, kako bo videti svet, o katerem poje Strummer. Malo la\u017eje je postalo, ko sem kon\u010dno z novim, pravim gramofonom \u2013 stari se je izprsil in kupil Rotela \u2013 nabavil album London Calling, na zunanji platnici katerega Simonon razbija bas kitaro, medtem ko so bila na notranjih platnicah napisana vsa besedila komadov. Kasneje sem izvedel, da so bile \u010drke na zunanji platnici namerno vzete z Elvisovega prvega albuma, vendar so mi bila besedila bolj pomembna. Ponavljal sem jih kot mantro in posku\u0161al dojeti njihov pomen. Spoznal sem, da Strummer poje o ledeni dobi, jedrskih grozotah, poplavah, soncu, ki uga\u0161a, \u017eitu, ki ne raste, policiji, ki trka na vrata, pisanih likih iz soseske, “\u0161panskih borcih”, o RAF in ETA, revolucionarnem rocku in represiji, marketingu in coca-coli, smrti ali slavi, supermarketih, v katerih se zlahka izgubi\u0161 in kakr\u0161ne sem videl \u0161ele v Trstu, ko sem leto ali dve kasneje (mislim, da v Coinu) posku\u0161al ukrasti singlico Iana Duryja. S prvimi slikami skupine, ki sem jih videl, in kasneje s filmom Rude Boy<\/em>, ki sem si ga \u0161el pogledat z Arsenom Oremovi\u0107em kakih \u0161estkrat (enkrat v Dom JLA), sem si predstavljal The Clash kot neke mestne desperadose, uli\u010dne borce za pravi\u010dnost, rock’n’roll idealiste, ki ne ponujajo sanj, ampak razlog za konfrontacijo z vsem, kar ti ni v\u0161e\u010d v svetu. Seveda se nam je vse to z The Clash in London Calling odvijalo v svojevrstnem obratu. Strummer je pel o potrebi po socialni pravi\u010dnosti v kapitalizmu, ki sta ga ravno takrat prevzemala Thatcherjeva in Reagan, mi pa smo \u017eiveli v socializmu, ki nam je \u0161el na \u017eivce zaradi togosti, birokracije, oportunizma in enoumja. Ni bilo dobro ne eno ne drugo, prav tako kot danes. Ko sem prejel ta “klic iz Londona”, sem se takoj odzval, kasneje pa sem dojel, da smo v Zagrebu v zgodnjih 1980 letih odra\u0161\u010dali podobno kot vrstniki v angle\u0161kih mestih, da smo bili bolj podobni in v kulturolo\u0161kem smislu tudi bolj povezani z zahodnim liberalizmom kot je dana\u0161nja zagreb\u0161ka mularija. Punk, post-punk in novi val so bili zagreb\u0161ka, re\u0161ka, ljubljanska in beograjska zgodba prav toliko kot londonska, manchesterska ali newyor\u0161ka.<\/p>\n\n\n\n

Z dana\u0161nje perspektive je imel Strummer \u010disto prav. Sporo\u010dal nam je, zakaj je kapitalizem nepravi\u010dna, atavisti\u010dna in bolana dru\u017eba, kar posebej velja za dru\u017ebe v tranziciji, ki so prizadete \u0161e s tehnolo\u0161ko revolucijo, posli z zunanjimi izvajalci in umiranjem industrije. Danes, ko smo ostali brez delavskih pravic in socialne varnosti, ki smo se jim z lahkoto odrekli za “pest steklenih biserov” iz supermarketa, za katere \u017ee tako ali tako nimamo dovolj denarja, danes,  ko nam “policaji in tatovi” hodijo z roko v roki pred nosom, “podjetniki” pa s “politiki” perejo denar, nam je vse to bole\u010de jasno. Globalno je to postalo jasno, ko je podivjano potro\u0161ni\u0161tvo, borzni\u0161ko me\u0161etarjenje in zgolj na dobi\u010dek naravnani neoliberalni kapitalizem kot tudi nevzdr\u017een dru\u017ebeni in ekonomski red po\u010dil kot milni mehur\u010dek in potegnil cel svet v krizo in recesijo, najve\u010djo po Veliki depresiji poznih 1920 in zgodnjih 1930 let, ki je rodila Hitlerja, nacizem in drugo svetovno vojno. Seveda ne smemo idealizirati Strummerja, Jonesa, Simonona in Headona. Kot ljudje so imeli vrsto slabosti, napak in zasvojenosti. Kljub temu so nas njihove pesmi izbolj\u0161ale, London Calling pa je prero\u0161ki album. Na \u017ealost danes le redki, skoraj nih\u010de, razen Springsteena, po\u010dnejo to tako prepri\u010dljivo kot The Clash, katerih pesmi z London Calling in tudi z drugih albumov so poziv k razmi\u0161ljanju o politiki in ekonomiji, socializmu in kapitalizmu, rasizmu in fa\u0161izmu , represiji sistema in svobodi posameznika, pravi\u010dnosti in krivici, globalnih ekolo\u0161kih katastrofah, ki so zadnja leta na\u0161a resni\u010dnost.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je bil otrok ni\u017ejega diplomata, se je Strummer na London Calling izpostavil kot ultimativni “working class hero”, o katerem kot da je pel Lennon. \u010ceprav je govoril, da ni re\u0161itve za vse, kar mu\u010di njega, Britanijo in svet, je bil vizionar, spodbujal je k razmi\u0161ljanju s svojo glavo in brezkompromisnemu zavzemanju stali\u0161\u010d, \u010de je treba tudi proti mati\u010dni dru\u017ebi, ki je najpogosteje usodna. V tem smislu (kasneje sem od mnogih sli\u0161al nekaj podobnega, celo od angle\u0161kega pisatelja Johna Kinga, avtorja romanov Human Punk<\/em> in The Football Factory)<\/em> me je Strummer vzgojil bolj kot \u0161ola in tudi bolj od o\u010deta, ki bi se sicer do zadnje vrstice strinjal s Strummerjevimi politi\u010dnimi pogledi na svet. Po London Calling je Joe Strummer postal moj duhovni o\u010de, vzornik, ideal in vodilo, pesmi The Clash pa nadomestek za religijo, ki je tako ali tako nikoli nisem potreboval, in Boga, v katerega ne verjamem. Poleg tega so bili The Clash na London Calling enako revolucionarni tudi v glasbi. Punk-rock, trije akordi, hiter ritem in uli\u010dni upor so bili njihova izhodi\u0161\u010da, toda London Calling je bil in ostaja ena najve\u010djih in najbolj ustvarjalnih sintez v zgodovini popularne glasbe. Rockabilly, rhythm & blues, soul, reggae, jazz in morje drugih stilov so potegnjeni skozi optiko punk rocka in osebnost skupine The Clash kot tolpe \u0161tirih mo\u010dnih posameznikov, ki so \u010dutili potrebo po raz\u0161iritvi polja boja in s tem tudi lastne glasbe. London Calling me je kmalu usmeril v mo\u010d nove, a tudi stare glasbe, ki sem jo za\u010del opazovati skozi duh punka. Bistvo punka nikoli ni bil videz, knofljice in irokeze, temve\u010d “naredi si sam” etika, levi\u010darstvo, osvoboditev posameznika in nato dru\u017ebe pred vsiljenimi okovi – politi\u010dnimi, korporacijskimi, verskimi. V glasbenem smislu so zame punk tako agit-folk Woodyja Guthrieja in pijan\u010devanje Hanka Williamsa kot klavir Jerryja Leeja Lewisa in Dylanova elektrifikacija ter razbijanje Stooges in MC5, kasneje \u0161e Black Flag in Nirvana ali rudimentarnost White Stripes in levi\u010darski multikulturalizem Manu Chao.<\/p>\n\n\n\n

Ali kot bi rekel legendarni reggae DJ in filmski re\u017eiser Don Letts o The Clash: “Sex Pistols so bili prvi, ki so \u0161li skozi zid, toda Strummer nam je dal razlog, zakaj je to treba storiti. Morda se sli\u0161i naivno, vendar se mi zdi, da dana\u0161nji svet nujno potrebuje en tak\u0161en uporni\u0161ki duh kakr\u0161en je bil Strummer kot \u010dlovek, ki no\u010de biti pasiven potro\u0161nik, ampak skrbeti za okolje, v katerem \u017eivi, \u200b\u200bza ljudi in planet. Naj zveni naivno, vendar potrebujemo tak\u0161ne ljudi. Woody Guthrie, Bob Dylan, John Lennon, Bob Marley, nato Joe Strummer in kdo zdaj, kdo zdaj? Najve\u010dja te\u017eava danes je godrnjanje. Vsi se prito\u017eujejo, vendar nih\u010de ne ukrepa. Nekateri mlaj\u0161i mi pravijo, da zvenim kot jezen starec, na to jim odgovorjam, da tako zvenim, ker mladi niso dovolj jezni in besni.”<\/em><\/p>\n\n\n\n

Na London Calling (tako se mi je zdelo takrat in podobno mislim tudi danes) so se The Clash izpostavili kot romanti\u010dni revolucionarji kot bi jih romaniziral Hemingway pa tudi kot odli\u010dni motivatorji kot je Springsteen, s katerim so gojili medsebojno spo\u0161tovanje odkar je bil Strummer na Springsteenovem prvem koncertu v Londonu leta 1975 in \u0161e posebej, ker sta London Calling in Springsteenova The River iz\u0161la v razmiku desetih mesecev. Gre za dva najbolj\u0161a dvojna albuma v zgodovini rocka, dve veli\u010dastni freski o te\u017ekih \u010dasih za svet in delavski razred, ki je v zadnjih tridesetih letih izgubil oporo in mo\u010d, ki sta jo opevala in klicala Strummer v Londonu in Springsteen v New Jerseyju. Po naklju\u010dju sta ta dva albuma, ki sta – ko sem dopolnil trinajst let – imela najve\u010dji vpliv na moje \u017eivljenje, svetovni nazor in politi\u010dne poglede, albuma, h katerima se pogostokrat in z veseljem vra\u010dam, ne le ob obletnicah. Nekateri pravijo, da glasba ne more spremeniti sveta. Vseeno pa lahko glasba nekomu spremeni \u017eivljenje. Ali se od glasbe lahko zahteva ve\u010d in ali ne spreminja glasba sveta prav s tem? Za vraga, pa ja nisem edini, ki mu je London Calling trajno spremenil in celo dolo\u010dil \u017eivljenje?<\/p>\n\n\n\n

prevod: BIGor<\/em><\/p>\n\n\n\n

\nhttps:\/\/youtu.be\/RGK5sRa1F5s\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n

Aleksandar Draga\u0161 je zagreb\u0161ki glasbeni kritik in publicist z dolgoletno kariero. Po prvih tekstih v <\/em>Poletu sredi 1980 let je objavljal v vrsti \u010dasopisov, danes pi\u0161e za <\/em>Jutarnji list. Bil je (so)ustanovitelj neodvisnih zalo\u017eb <\/em>Search & Enjoy in <\/em>T.R.I.P., delal je za <\/em>Croatia Records in <\/em>Dancing Bear. Je avtor dveh glasbenih monografij <\/em>Trening za umiranje o skupini Hladno pivo in <\/em>Goran Bare – Budi ponosan.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj album 102 \/ Aleksandar Draga\u0161<\/p>\n","protected":false},"author":89006,"featured_media":22328,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-22327","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22327","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89006"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=22327"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22327\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22339,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22327\/revisions\/22339"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/22328"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=22327"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=22327"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=22327"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}