{"id":22342,"date":"2020-11-15T11:40:48","date_gmt":"2020-11-15T10:40:48","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22342"},"modified":"2020-11-15T11:40:50","modified_gmt":"2020-11-15T10:40:50","slug":"the-residents-the-third-reich-n-roll","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22342","title":{"rendered":"The Residents \u2013 The Third Reich ‘n Roll"},"content":{"rendered":"\n

The Residents<\/strong><\/p>\n\n\n\n

The Third Reich ‘n Roll<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ralph Records, 1976<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Najpomembnej\u0161e stvari se nam zgodijo v \u010dasu, ko tega ne moremo sproti prepoznati. V glasbi so to trenutki, ko smo soo\u010deni z ne\u010dim res radikalno novim in nepri\u010dakovanim, ko nas \u0161ok ob sre\u010danju z ne\u010dim globoko novim tako iztiri, da celo \u017eivljenje blodimo po vesolju kot izgubljeni kometi. Kar nas zadene, ko smo najbolj odprtih u\u0161es, tam med \u0161tirinajstim in \u0161estnajstim letom starosti, morda \u0161e kak\u0161no leto pozneje, nas zaznamuje in dr\u017ei celo \u017eivljenje \u2013 desetletja pozneje, vsaj po moji izku\u0161nji, tak\u0161nih iztirjenj ni ve\u010d, vsaj ne tako silnih. \u010ce se zgodijo, je to lahko le ob sre\u010danju s sve\u017eo glasbo, ki vedno znova novim generacijam odpira vrata nemogo\u010dega.<\/p>\n\n\n\n

Moje do\u017eivljanje glasbe je za vedno zaznamovalo sre\u010danje z Leroyem Jenkinsom<\/a> in njegovim triom v \u017eivo. Bilo je jeseni 1977 ali spomladi 1978. In niz albumov, ki sem jih pribli\u017eno v tistem svojem klju\u010dnem \u010dasu sre\u010devanja z glasbo prejel po po\u0161ti iz Anglije. V drugi polovici sedemdesetih let je takratni Jugoslaviji \u0161lo ekonomsko dokaj dobro. Dinar je bil sorazmerno stabilna valuta, zato smo lahko preprosto po\u0161iljali svojo doma\u010do gotovino v pismu in v zameno zanjo prejemali plo\u0161\u010de. To omenjam zato, ker je klju\u010dnega pomena za tisto, kar sledi. Domnevam, da je bilo leta 1978, morda 1979, ko sem po po\u0161ti prejel po\u0161iljko s plo\u0161\u010do, za katero je Chris Cutler<\/a> v svojem znamenitem katalogu Recommended Records<\/a> zapisal, da je obra\u010dunala s pop glasbo \u0161estdesetih let kot z govnom ideologije takratnega kapitalizma. In da prina\u0161a glasbo, kakr\u0161ne ni do takrat ustvaril \u0161e nih\u010de. Da je pop enako nevarna ideologija kot ideologija Tretjega Reicha, me ni bilo treba prepri\u010devati. Od \u0161tirinajstega leta starosti sem se popu na dale\u010d izogibal \u2013 le kdo ve, zakaj?<\/p>\n\n\n\n

In ko je kon\u010dno prispela po\u0161iljka, sem samo debelo pogledal. Ne zato, ker ne bi pri\u010dakoval tak\u0161nega ovitka, kot me je pogledal iz kartonskega ovitka, ampak zato, ker je sploh prispela do mene. Zaradi mno\u017eice kljukastih kri\u017eev, ne le nacisti\u010dnega znaka na rokavu nasmejanega uniformiranega vegetarijanca, bi lahko prej pri\u010dakoval povabilo na informativni razgovor na postajo ljudske milice kot povabilo na po\u0161to k pla\u010dilu carine in stro\u0161kov pregleda po\u0161iljke. Ampak to \u0161e ni bilo ni\u010d. Sledilo je poslu\u0161anje albuma, ki je prineslo vse, kar je obljubljal Chris Cutler, in \u0161e veliko ve\u010d. Plo\u0161\u010de kar nekaj \u010dasa nisem mogel lo\u010diti od gramofonske igle. Tu in tam sem prepoznal katero melodijo ali frazo, a \u0161e zdale\u010d ne vseh, saj je bila desetletna preteklost glasbe v tistih \u010dasih za nas \u017ee njena prazgodovina \u2013 mediji in diska\u010di so nas intenzivno pitali z novo, novo, novo glasbo, ki je pa\u010d v tistem \u010dasu po njihovem najbolj sve\u017ee dehte\u010da prihajala na police plo\u0161\u010d. In ko je uspe\u0161nice prej\u0161njih let prekril \u0161tanc novih, so pa\u010d nekaj let stare vi\u017ee odhajale v pozabo. Ve\u010dinoma brez zgodovinske \u0161kode. Nekatere med njimi pa so nekako prestale sodbo \u010dasa. Tudi nekaj zimzelen\u010dkov \u0161estdesetih.<\/p>\n\n\n\n

The Residents so tak\u0161no me\u0161anico zimzelen\u010dkov in pozabljen\u010dkov iz huronske produkcije popa \u2013 pardon, rocka! \u2013 \u0161estdesetih let obdelali na na\u010din, ki je takrat neskon\u010dno prijal mojim odprtim u\u0161esom: melodije so se po nekih \u010duda\u0161kih kompozicijskih kolovratenjih pretakale skozi nerazpoznavne kanale in zapletale v \u010duda\u0161ke zvo\u010dne vozle, njihovo levo in desno mikastenje z nasnetimi in preoblikovanimi zvoki klasi\u010dnih glasbil in elektronike pa je prebijalo sobane sicer\u0161nje ujetosti zvo\u010dnih skladenj. Jejhata, saj tu so vendar naredili nekaj smiselne muzike iz vsega tistega neznosnega ve\u010dno-isto-harmoni\u010dno-milozvo\u010dno lepega radijskega jodlanja! So res uporabili studio kot instrument, kot je opisoval Cutler? Ne, The Residents so kot instrument uporabili magnetofon in vse, kar je lahko izkrivilo zvoke: studio so kot instrument uporabljali Faust<\/a>. Ta inkognita \u010detverica je uporabila glasbo, glasbila, zvo\u010dila, magnetofon in studio, da je iz govna naredila zlato! Uf! \u0160e sre\u010da, da so prav takrat moja u\u0161esa noro hlastala po najbolj nemogo\u010dih zvokih in hrepenela po tak\u0161nem in podobnih mikastenjih glasbenega tkiva dolgo\u010dasnih durov in molov.<\/p>\n\n\n\n

S skupino \u0161tirih anonimne\u017eev The Residents sem se odtlej sre\u010deval celo \u017eivljenje, z njihovim uradnim predstavnikom, \u010de me spomin ne vara, je to bil Hardy Fox<\/a>, sem leta 1989, skupaj z Marjanom Ogrincem, govoril iz o\u010di v o\u010di v ljubljanskem neboti\u010dniku, a \u0161e zdale\u010d nisem preposlu\u0161al vsega, kar so posneli \u2013 a se k njim vedno znova vra\u010dam. Njihovo odbitost \u0161e vedno jemljem kot svetilnik v oceanu blodenj tega sveta. Pop je ostal pop. Kajpada. A tudi Residentsi so ostali The Residents, neuni\u010dljivi anonymousi svetovnega popa. S svojo razpoznavno ter smelo kontraustvarjalnostjo so pokazali, da je v kapitalizmu mogo\u010de ostati zvest svoji zvedavi in \u010duda\u0161ki du\u0161i, ostajati ustvarjalen vse do bridkega konca in \u0161e \u010dez, obenem pa kot outsiderji pre\u017eiveti nekaj desetletij ameri\u0161kega kapitalizma in ohraniti ekonomsko neodvisnost z ve\u010ddesetletno korporacijo na na\u010din DIY (napravi sam). The Cryptic Corporation<\/a> in Ralph Records<\/a> sta dokaz, da je mogo\u010de \u017eiveti v brk kapitalisti\u010dni razprodaji \u010dlove\u0161kih du\u0161, ostati ustvarjalno radikalen, da ti skratka ni treba prodati du\u0161e mamonu kapitala, ampak se mu lahko posmehuje\u0161 v brk z lastno korporacijo. V nedrju po\u0161asti je torej mogo\u010de vzrediti \u017everce, ki desetletja ustvarjajo tak\u0161na in druga\u010dna presene\u010denja.<\/p>\n\n\n\n

Ko sedaj pogledam nazaj, na tisti del upornikov iz \u0161estdesetih in sedemdesetih let, ki so brezkompromisno celo \u017eivljenje \u017eiveli od svojega lastnega dela, zunaj osredja izlajnanih klonov \u2013 cel kup jih je, pravzaprav, ki se niso nikoli prodali poslovne\u017eem, ker so svoj posel vzeli v roke sami in do konca \u017eiveli svojo lastno umetni\u0161ko utopijo \u2013 vidim, da je bila provokacija te \u201c\u010detverice\u201d le infinitezimalni prispevek mno\u0161tva drugih glasbenic in glasbenikov, celo tistih, ki so zagre\u0161ili izvirni greh v \u0161estdesetih letih, k temu, da lahko jemljemo glasbo, ki premika meje, resno \u0161e danes. In jutri.<\/p>\n\n\n\n

\n