{"id":22359,"date":"2020-11-19T00:05:32","date_gmt":"2020-11-18T23:05:32","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22359"},"modified":"2020-11-18T22:51:26","modified_gmt":"2020-11-18T21:51:26","slug":"the-clash-the-clash","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22359","title":{"rendered":"The Clash \u2013 The Clash"},"content":{"rendered":"\n

The Clash<\/strong><\/p>\n\n\n\n

The Clash<\/strong><\/p>\n\n\n\n

CBS, 1977<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Svojo mladost sem pre\u017eivel v tistem velikem konglomeratu blokov med Celov\u0161ko in Vodnikovo cesto v Zgornji \u0160i\u0161ki. Ker je bilo celo naselje zgrajeno v roku zgolj nekaj let, so v njem prevladovale mlade dru\u017eine z otroci, tako da je to bilo lepo odra\u0161\u010danje z veliko dru\u017eenja, igre in heca. Ampak ko je konec sedemdesetih oziroma na za\u010detku osemdesetih let v Ljubljani eksplodiral pank, je vse skupaj hitro pri\u0161lo tudi do Zgornje \u0160i\u0161ke. Jaz sem bil takrat za te zadeve \u0161e premlad (star okoli 10 let), so me pa ti novi imid\u017ei in glasba vseeno intrigirali. Panker je bil na primer tudi moj veliki vzornik, starej\u0161i sosed Andro, ki pa se je takrat \u017ee bavil z grafi\u010dnim oblikovanjem, tako da mi je tudi to glasbeno kulturo razlo\u017eil predvsem na ta na\u010din. Nekaj v smislu, da sta za pank zna\u010dilni zlasti \u010drna in rumena barva, kar takrat niti slu\u010dajno nisem razumel (v bistvu \u0161e danes ne), ampak mi je vseeno dalo misliti. \u0160e en starej\u0161i prijatelj je nekaj let zatem postal hardcore panker in se pridru\u017eil nekemu gromoglasnemu bendu te vrste. Ob neki prilo\u017enosti nama je z nekim drugim vrstnikom, Robijem, poto\u017eil, da nikakor ne najdejo imena za svoj bend. Z Robijem sva samo \u0161e enkrat pogledala njegov imid\u017e in mu nemudoma predlagala naj se poimenujejo \u2013 Odpadki civilizacije.<\/p>\n\n\n\n

Ampak to so bili nekaj let starej\u0161i vrstniki; mlaj\u0161i smo bili bolj mainstream. V zadnjih letnikih osnovne \u0161ole smo poslu\u0161ali disco, se obla\u010dili v modne obleke, \u0161pricali \u0161olo, da bi lahko na televiziji gledali prvo doma\u010do oddajo z videospoti (Alta pressione<\/em>, ki jo je na TV Koper vodil Dario Diviacchi), se navdu\u0161evali nad Duran Duran, Lauro Branigan in podobnim glasbenim \u0161mornom ter od\u0161tevali dneve do \u0161olskih plesov. Disco in power pop sta bila tudi prva glasbena \u017eanra, ki sem jima bolj resno sledil, potem pa sem za\u010del zahajati v takrat \u0161e precej delavsko obarvano ljubljansko \u010detrt Moste.<\/p>\n\n\n\n

To je dolga zgodba, a na kratko gre za to, da sem se po nekem naklju\u010dju pridru\u017eil taborni\u0161kemu odredu iz Most in ne iz \u0160i\u0161ke, tako da sem si v Mostah spletel tudi \u0161tevilna nova prijateljstva. Klju\u010dno pri tem je, da je bil pank v Mostah \u0161e vedno \u017eiv, tudi med mlaj\u0161imi. V resnici je bil cel na\u0161 taborni\u0161ki odred pank. Nikoli ne bom pozabil prizora, ko sta nas otroke na\u010delnik odreda in njegova punca povabila k sebi domov na rumove kroglice, v ozadju pa so se vrteli Pankrti, Berlinski zid, Buldogi ipd. Ali pa ko smo bili na zletu vseh jugoslovanskih tabornikov v Beogradu zadol\u017eeni za glasbeno opremo, potem pa smo med govorom nekega stare\u0161ine, ki so ga vsi poslu\u0161ali v pozoru, zavrteli \u00bbMy Way\u00ab Sida Viciousa.<\/p>\n\n\n\n

V srednjo \u0161olo sem \u0161el na Poljane. Tudi pod vplivom svojih mo\u0161\u010danskih izku\u0161enj me je takrat za\u010dela mo\u010dno zanimati delavska kultura. Nekaj \u010dasa sem celo resno razmi\u0161ljal o tem, da bi pustil \u0161olo in se zaposlil v kak\u0161ni tovarni, glasbeno pa me je pritegnil zlasti Bruce Springsteen s svojimi do\u017eivetimi podobami ameri\u0161kega delavskega vsakdana. Vendar pa to ni trajalo dolgo. Po nekem \u010dudnem notranjem vzgibu sem namre\u010d neke nedelje na bol\u0161jaku nabavil svoji prvi dve pank plo\u0161\u010di, Dolgcajt<\/em> od Pankrtov (iz leta 1980) in The Clash<\/em> od skupine The Clash (iz leta 1977). Pankrti so me takoj navdu\u0161ili s \u0161irino svojega glasbenega izraza, predvsem pa sem takrat prvi\u010d za\u010dutil, kaj pomeni, ko nekdo tvojo lastno izku\u0161njo povzdigne na raven \u010diste poetske transcendence. Ho\u010dem re\u010di: Ljubljana, osemdeseta, sivina, dolg\u010das, blaga, a vseeno neprijetna represija, brezbarvnost. Iz vsega tega, kar sem v tistem \u010dasu \u010dutil, je nekdo naredil pravo poezijo \u2013 presunljive, direktne, duhovite, melodi\u010dne, a hkrati kot britev ostre komade. Ko sem poslu\u0161al, so se mi kar \u0161ibila kolena.<\/p>\n\n\n\n

Ampak \u0161e bolj so me zadeli Clashi. Tudi oni so pri\u010dali o ne\u010dem, kar sem \u010dutil sam, ker pa so prihajali iz Londona, kjer je bil kontekst vsaj nekoliko druga\u010den, me je v tem primeru \u0161e bolj kot besedila pretresla sama glasba. \u017de prvi komad na plo\u0161\u010di, Janie Jones<\/em>: trije klasi\u010dni bluesovski akordi, le da v nekoliko obrnjenem zaporedju, skratka popolnoma preprosto in hkrati tudi odigrano brez kakr\u0161nih koli okoli\u0161enj. Uno, \u00bb\u017eiga-\u017eaga\u00ab, ampak v isti sapi do\u017eiveto, neposredno, bole\u010de \u2013 pa\u010d o tipu, ki cele dneve dela na nekem jebenem d\u017eobu, pa vseeno ne zaslu\u017ei niti toliko, da bi lahko svojo bejbo peljal na vsaj en po\u0161ten zmenek, kaj \u0161ele da bi si lahko privo\u0161\u010dil \u00bbJanie Jones world\u00ab (Janie Jones je bila v tistem \u010dasu razvpita biv\u0161a prostitutka, ki je imela v Londonu serijo javnih hi\u0161 znanih po ekscesu najrazli\u010dnej\u0161ega razvrata). Ho\u010dem re\u010di, to o tem tipu izve\u0161 iz besedila, ampak \u0161e preden ozavesti\u0161 besede, te k podo\u017eivljanju njegove jeze na\u017eenejo drve\u010da kitara, nasikan bas in besni bobni.<\/p>\n\n\n\n

Ali pa London’s Burning<\/em>, kjer se Jonesovi reaggejevsko sinkopirani udarci po kitari kre\u0161ejo z apokalipti\u010dnimi vizijami Londona v ognju, ki jih iz sebe bruha vokalist Joe Strummer. Naveza je seveda na reggae mitologijo, po kateri bo Babilon (metafora za zahodno civilizacijo) prej ali slej zgorel, Clashi pa so pokazali, da ta Zahod v resnici \u017ee gori. Ali pa I’m So Bored with the USA<\/em>, ki je s svojim himni\u010dnim refrenom pank potegnil iz predvidljive osredoto\u010denosti na poustvarjanje kaosa v glasbi (kjer so sicer po mojem skromnem mnenju bili od znamenitih Sex Pistols bolj uspe\u0161ni nekoliko manj znani, a ni\u010d manj provokativni The Damned). Himni\u010dni refreni so namre\u010d vsebinsko spretna, predvsem pa glasbeno u\u010dinkovita naveza na navija\u0161ke pesmi z nogometnih stadionov, s tem pa na angle\u0161ko delavsko kulturo, tako da je pank kot glasbeni \u017eanr s pod\u010drtano politi\u010dnim sporo\u010dilom v resnici za\u017eivel \u0161ele v tem trenutku. Ali pa Garageland<\/em>, kjer skupina v za pank nezna\u010dilno ob\u010dutljivem glasbenem okviru poudarja, da \u017eivljenje na robu za pankse ni le eksisten\u010dna nujnost temve\u010d tudi eksistencialna izbira, kajti \u00bbthe truth is only known by guttersnipes\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Album sem cele dneve poslu\u0161al od za\u010detka do konca. Ob teh prilo\u017enostih so mi \u0161li vedno znova po hrbtu mravljinci, hkrati pa mi je postalo vedno bolj jasno, da si bo treba \u2013 raztrgati hla\u010de. <\/p>\n\n\n\n

\n