{"id":2240,"date":"2011-02-16T13:09:32","date_gmt":"2011-02-16T12:09:32","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2240"},"modified":"2013-02-12T11:10:51","modified_gmt":"2013-02-12T10:10:51","slug":"knjiga-in-plosca-tomaz-pengov-drevo-in-zvezda-sanje-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2240","title":{"rendered":"KNJIGA in PLO\u0160\u010cA: Toma\u017e Pengov \u2013 Drevo in zvezda (Sanje, 2011)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

Od takrat, ko je Toma\u017e Pengov obelodanil svoj zadnji album z aktualnimi kantavtorskimi stvaritvami (Biti tu,<\/em> 1995), je minilo \u017ee \u0161estnajst let. Leta 2006 je sicer iz\u0161la zgo\u0161\u010denka s koncerta v Vite\u0161ki dvorani Kri\u017eank (Koncert<\/em>), ki pa razen dveh ali treh do tedaj neizdanih pesmi ni prinesla kake bistvene po\u017eivitve repertoarja.<\/p>\n

Slednji se je v slabih \u0161tirih desetletih delovanja sestavil iz \u0161tirih avtorskih plo\u0161\u010d, med katerimi kultna in hkrati prva kantavtorska velika plo\u0161\u010da v nekdanji Jugoslaviji, Odpotovanja<\/em> (1973), \u0161e danes predstavlja mejnik neodvisnega glasbenega zalo\u017eni\u0161tva na na\u0161ih tleh.<\/p>\n

Kultni status se je ne dr\u017ei zgolj zaradi nenavadnih, a posre\u010deno-pragmati\u010dnih produkcijskih prijemov (plo\u0161\u010da je bila delno snemana na strani\u0161\u010du), ampak predvsem zaradi ve\u010dne sve\u017eine eksistencialne, bivanjske, ljubezenske lirike iskalca in popotnika, ki je (p)ostala nelo\u010dljivo povezana s tistim, \u010demur so kritiki (morda celo Toma\u017e sam) rekli samospev\u010dev raison d\u2019etre<\/em> in kar \u0161e danes navdihuje novodobne mladce s kitaro in pesni\u0161ko \u017eilico.<\/p>\n

Da je Pengov kontemplativni glasbeni dolgoproga\u0161, ki mu kljub okorelim prstom in raskavemu glasu \u0161e ni \u010disto zmanjkalo sape, smo se imeli prilo\u017enost prepri\u010dati 8. februarja, ko je po izjemno dolgem \u010dasu stopil na kakega od ljubljanskih odrov.\u00a0 Tokrat ga je zaradi prav posebne prilo\u017enost gostil Kino \u0160i\u0161ka.<\/p>\n

Zalo\u017eba Sanje<\/em>, znana po eklekti\u010dni ponudbi knji\u017enih in glasbenih poslastic, je namre\u010d ob tej priliki izdala zvo\u010dno knjigo \u2013 li\u010dno zbirko (sicer na omenjenih albumih uglasbene) poezije Toma\u017ea Pengova, h kateri je prilo\u017eena zgo\u0161\u010denka.<\/p>\n

Slednja (z izjemo komada Karkol<\/em>) ne prina\u0161a sve\u017eega gradiva, je pa zanimiva predvsem iz konceptualnega vidika ter obelodanitve \u0161e nesli\u0161anih posnetkov iz glasbenega arhiva Toma\u017ea Pengova, ki pa jim manjkajo letnice nastanka.<\/p>\n

Plo\u0161\u010da Drevo in zvezda<\/em> ga predstavi tako v vlogi instrumentalista, skladatelja kot pesnika, ki v retrospektivi \u2013 mehko \u0161epetajo\u010de ali z zamolklim, \u010dadastim glasom, na katerega so se nalo\u017eila vsa bohemska leta \u2013 pretanjeno recitira svojo, nekdaj uglasbeno, poezijo. Danaja<\/em>, V nasmehu nekega dneva<\/em>, Tihe so njive <\/em>in \u0161e nekateri verzni biseri iz kasnej\u0161ega obdobja, se prepletajo z instrumentali, ki jih je Pengov v svojih najustvarjalnej\u0161ih letih (70. in 80. leta 20. stoletja) napisal ve\u010dinoma za gledali\u0161ke predstave.<\/p>\n

Na posnetkih sodeluje njegova dolgoletna glasbena tovari\u0161ija iz skupine Salamander<\/em> (katere posnetki se \u017eal niso ohranili), kot so saksofonist Lado Jak\u0161a<\/em>, kitarist Jerko Novak<\/em>, flavtistka in francistka Meta Zupan\u010di\u010d<\/em> ter pevka Bogdana Herman<\/em>.<\/p>\n

\u010ce se Toma\u017e s svojo poetiko vpisuje v \u201cmagi\u010dni eksistencializem\u201d, kot pi\u0161e Milan Dekleva<\/em> \u2013 Salamandrovec in avtor spremne besede \u2013, potem s svojim modalnim, \u201cfingerpickovskim\u201d na\u010dinom igranja in uglasitve kitare nedvomno dokazuje, da je bil \u017ee od samega za\u010detka vpet v globalne tokove folk in akusti\u010dne glasbe 60. in 70. let. To se najlep\u0161e razkrije ravno v komadu Silba<\/em> \u2013 maratonskem, skoraj 18-minutnem meditativno-tripa\u0161kem kitarskem d\u017eemanju v \u017eivo (ob pritajenih glasovih in \u0161umih iz okolice) Jerka Novaka in Toma\u017ea, ki se ga ne bi sramovala niti britanska kitarska folk heroja tistega \u010dasa \u2013 John Renbourn<\/em> in Bert Jansch<\/em>.<\/p>\n

Sladek Pentanglovski okus nam ob koncu plo\u0161\u010de pusti tudi Tihe so njive<\/em>, ki jo takrat mladenka in \u010dlanica novoljudskega tria Omerzel-Terlep<\/em> Bogdana Herman odpoje tako, kot da bi bila \u017ee od vekomaj njena.<\/p>\n

Tako se kon\u010da zvo\u010dna pripoved. Pisana se zaklju\u010di s Toma\u017eevimi dnevni\u0161kimi zapiski iz leta 1968, ko je kot slovenski Jack Kerouac prekri\u017earil Evropo, spal v zapu\u0161\u010denih cerkvah v Nem\u010diji, v Amsterdamu iskal napol potopljene \u010dolne radijskih piratov in samega sebe.<\/p>\n

Knjiga in plo\u0161\u010da slavita Toma\u017ea Pengova, ki je od\u0161el v legendo, ne pa tudi v pozabo, obujata kult mladega, i\u0161\u010do\u010dega, senzibilnega, nadarjenega pesnika-kitarista. Z njim ne komuniciramo samo mi \u2013 preko recitalov z njim komunicira pesnik-kitarist zrelih let.<\/p>\n

Drevo in zvezda je torej Toma\u017eev dialog z nami in s samim sabo. Brez pogovorov in od-potovanj s samim seboj in z drugimi se br\u017ekone ne napi\u0161e nobena prava pesem in ne porodi noben pravi akord.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Od takrat, ko je Toma\u017e Pengov obelodanil svoj zadnji album z aktualnimi kantavtorskimi stvaritvami (Biti tu, 1995), je minilo \u017ee \u0161estnajst let. Leta 2006 je… <\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":2242,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,6],"tags":[],"class_list":["post-2240","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-knjige","category-plosce"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2240","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2240"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2240\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8291,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2240\/revisions\/8291"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2242"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2240"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2240"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2240"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}