{"id":22425,"date":"2020-12-08T10:07:32","date_gmt":"2020-12-08T09:07:32","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22425"},"modified":"2020-12-08T10:07:34","modified_gmt":"2020-12-08T09:07:34","slug":"damien-rice-o","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22425","title":{"rendered":"Damien Rice \u2013 O"},"content":{"rendered":"\n

Damien Rice<\/strong><\/p>\n\n\n\n

O<\/strong><\/p>\n\n\n\n

14th Floor, 2002<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Spevna lepota za\u010detka<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Leta 2006, po zaklju\u010denem prvem letniku gimnazije, sem dva poletna tedna pre\u017eivela v predmestju Oxforda na intenzivnem te\u010daju angle\u0161\u010dine. Nizke stavbe, raztresene med zelenicami, prostorska zaokro\u017eenost kampusa, tega kozmosa v malem, in \u2013 vsaj v mojem spominu \u2013 na stotine najstnikov iz vseh koncev (privilegiranega) sveta. Angle\u0161\u010dina je bila dotlej predmet, ki je, sploh za tiste, ki nismo odra\u0161\u010dali ob risankah Cartoon Network in smo ta zgodnji deficit kot prtljago privlekli tudi v srednjo \u0161olo, predstavljal predvsem neskon\u010dna brezna nerazumljivih, narobe izgovorjenih ali narobe zapisanih besed. Kakor hitro sem pri\u0161la v Anglijo, pa se je angle\u0161\u010dina nemudoma ‘razpredmetila’ in zbistrila v svojem namenu.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce \u017eeli\u0161 pono\u010di pobegniti iz svoje sobe in na travniku na robu kampusa izku\u0161ati ‘intercultural exchange<\/em>‘ (to\u010dno tisti ‘intercultural exchange<\/em>‘, ki se ga najkasneje sredi dvajsetih do\u017eivljenjsko prenaje\u0161 \u2013 odtlej si, \u010de sploh kaj, \u017eeli\u0161 vzdr\u017eevati samo \u0161e ‘meaningful ties<\/em>‘), je pa\u010d nujno govoriti. Uporabljati uborno koli\u010dino besed, a iz njih vendarle gnesti pomene, vsako luknjo neznanega izraza pa presko\u010diti z opisno iznajdljivostjo. Brez strahu pred napakami, saj tudi Turkinji in Rusi, s katerimi si podajamo steklenico vodke, klatijo vsak svojo verzijo preluknjane angle\u0161\u010dine. Na kratko, bilo je poletje, ko sem namesto \u0161olskih spon tujega jezika v tujosti jezika ugledala neskon\u010dnost mo\u017enosti, neskon\u010dnost sogovornikov, svetov, neskon\u010dnost tujosti, ki se ji lahko pribli\u017eam. Bilo je tudi poletje, ko sem prvi\u010d popila preve\u010d alkohola (na kar me trajno spominja drobna brazgotina na roki) in ko sem pokadila prvo cigareto.<\/p>\n\n\n\n

V kampusu je delala tudi skupina mladih Angle\u017eev in Angle\u017einj, na majicah so imeli napisano staff<\/em>, naslavljali so nas z ‘guys<\/em>‘, izmed vseh prisotnih jih je bilo najte\u017eje razumeti in bili so neizmerno kul. Ampak dale\u010d nad oblakom kulskosti, pravzaprav \u017ee nekje v kategoriji angelov, je v mojih o\u010deh kraljeval Matt, visok, pegast, malce redkobeseden devetnajstletnik iz severne Anglije. Matt, ki je bil, o tem sem bila prepri\u010dana, ljubezen mojega \u017eivljenja. Matt, ki mi je tistega ve\u010dera, ko sem prvi\u010d (in zadnji\u010d) s trdim padcem za\u010dutila, kako ti lahko ‘spirit’<\/em> izmakne ravnote\u017eje, pomagal do moje sobe in bil tako redkobesedno prijazen, da sem ga pobruhala.<\/p>\n\n\n\n

Matta sem najprej zasli\u0161ala. Nekega popoldneva sem namre\u010d ujela zvoke kitare in glasu, ki so me tako prevzeli, da sem jim kot uro\u010dena sledila in na eni izmed zelenic na\u0161la skupinico, zaokro\u017eeno okoli fanta, ki se je naslanjal na drevo, igral kitaro in pel. Njegovo muziciranje ga je izstrelilo dale\u010d v orbito tiste izvzetosti, ki je fizikalno mogo\u010da le v (najstni\u0161ki) zaljubljenosti, a hkrati sem s skoraj isto nujnostjo kot ostati v njegovi bli\u017eini \u017eelela izvedeti naslov pesmi, ki jo poje. And so it is just like you said it would be<\/em>. Spevna, pravzaprav preprosta, oto\u017ena lepota za\u010detka. Kot zaklinjanje ponavljajo\u010d refren. Ne morem odtrgati o\u010di od tebe<\/em>. \u0160estkratno variiranje tega sentimentalnega dejstva. Zakaj besedico off<\/em> zapoje dvakrat, sem razmi\u0161ljala.<\/p>\n\n\n\n

***<\/p>\n\n\n\n

Jesen 2006. YouTube \u0161e ni dopolnil prvega leta delovanja, za\u010dela sem hoditi v drugi letnik in vsak dan sem poslu\u0161ala Damiena Ricea. \u00bbRi\u017eek,\u00ab sta rekla moja star\u0161a, ko sem se vrnila v Slovenijo. \u00bbSaj mi smo poslu\u0161ali podobno glasbo,\u00ab sta ugotovila. \u00bb\u010cisto prijetno,\u00ab sta dodala. Na majhnem mp3 predvajalniku sem imela njegov album O<\/em>, ki sem ga poslu\u0161ala vsako jutro na poti v \u0161olo. Vsi komadi so mi bili ljubi, zlezli so vame, narekovali moje korake, ozvo\u010dili Maribor. Petindvajsetminutna hoja in Damien Rice sta postala koordinati izmeri jutra. Le The Blower’s Daughter<\/em> sem vedno, takoj po prvih akordih presko\u010dila. \u0160e zmeraj sem bila zaljubljena v Matta in ta komad me je preve\u010d \u017eivo spominjal nanj. V njem sta bila oto\u017enost in hrepenenje, ki sem ju prepoznavala kot svoja lastna. Takrat sem se za\u010dela u\u010diti, da je spominu treba dosoditi mesto, preden te ukle\u0161\u010di.<\/p>\n\n\n\n

O<\/em> in kmalu zatem \u0161e njegov drugi album, 9<\/em>, sta temeljno oblikovala moje uho. Postala sta terra nullius<\/em> mojih horizontov poslu\u0161anja, \u010dutenja in razumevanja sodobne glasbe. Riceov intimisti\u010den, delikaten glasbeni izraz je postal tista govorica, ki sem jo ponotranjila mnogo prej kot angle\u0161\u010dino. V moje tako izraslo uho so se kasneje vedno lovili tisti zvo\u010dni svetovi, ki po svoji osnovni naravnanosti govorijo podobno. Iron and Wine, Nick Cave, Lou Reed, Toma\u017e Pengov.<\/p>\n\n\n\n

Damien Rice je 27. novembra 2006 koncertiral v Milanu, kamor mi star\u0161a na mojo popolno zgro\u017eenost nista dovolila. Zaradi poletnega podviga z vodko sem bila, kar se ti\u010de ve\u010dernih odhodov od doma, ujetnica strogih pravil. Moja moledovanja, da si \u00bbRi\u017eeka\u00ab najbolj na svetu \u017eelim sli\u0161ati v \u017eivo, so utonila v maminih predstavah razuzdane h\u010derke. O tem, da so njeni strahovi krivi\u010dni, ni \u017eelela razpravljati. Prijatelja, ki sta na koncert vseeno \u0161la, sta me zve\u010der poklicala. Ni\u010desar nista rekla, le slu\u0161alko sta obrnila proti odru.<\/p>\n\n\n\n

To je bila doba, ko \u0161e nismo imeli pametnih telefonov in ko je bilo s tistimi, ki med koncertom poklapano sedijo doma v pi\u017eami, izku\u0161njo \u017eivega, neponovljivega glasbenega dogodka te\u017eje deliti. In delitev je bila hre\u0161\u010de\u010da. Razdalja se je zapisala v zvok. Pa vendar se mi danes zdi, da sem se za nekaj minut zna\u0161la tam, da sem ga sli\u0161ala na odru.<\/p>\n\n\n\n

And so it is just like you said it should be<\/em>. Spevna, pravzaprav preprosta, oto\u017ena lepota za\u010detka. Kadar kje sli\u0161im The Blower’s Daughter<\/em>, se nasmehnem. Z Mattom sva ohranila, \u010detudi skoraj do neobstoja razred\u010den, stik. Glasba, sploh popularna, me le redko \u0161e zares prevzame in zaljubljam se komaj, ste\u017eka. Mogo\u010de bi morala ponovno poskusiti z vodko.<\/p>\n\n\n\n

\n