{"id":22430,"date":"2020-12-12T00:03:00","date_gmt":"2020-12-11T23:03:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22430"},"modified":"2020-12-11T22:23:45","modified_gmt":"2020-12-11T21:23:45","slug":"max-roach-members-dont-get-weary","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22430","title":{"rendered":"Max Roach – Members, Don\u2019t Get Weary"},"content":{"rendered":"\n

Max Roach<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Members, Don\u2019t Get Weary<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Atlantic Records, 1968<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Pisalo se je leto 2014 ali 2015, ko sem v eni izmed oddaj britanskega did\u017eeja Sama Shepherda (Floating Points) na londonskem radiu NTS, v katerih je predstavljal svojo bogato vinilno zbirko soula, funka, disca, brazilske popularne glasbe in razli\u010dnih odtenkov jazza, prvi\u010d sli\u0161al komad Effi. <\/em>Toda spoznanje, da je lahko DJ, znan po svojih produkcijah plesne elektronske glasbe, tudi velik poznavalec zgodovine popularne muzike, je pri\u0161lo \u017ee nekaj let prej ob poslu\u0161anju BBC-jevega Essential Mixa<\/em> angle\u0161kega producenta Four Teta iz leta 2010, v katerem sem denimo prvi\u010d sli\u0161al zasedbo Weather Report<\/em>. To izpostavljam zaradi dejstva, da ve\u010dina ljudi vlogo did\u017eeja \u0161e danes zmotno povezuje izklju\u010dno z elektronsko glasbo. Floating Points in Four Tet sta bila prva, ki sta mi na prvi posluh nezdru\u017eljive svetove sodobne plesne elektronske muzike ter sladkobnega soula, duhovnega jazza, interkontinentalnega funka, razli\u010dnih afri\u0161kih glasbenih tradicij in naprednega diska predstavila kot delce enega samega glasbenega univerzuma. … Kot to\u010dke na premici nerazdru\u017eljivega glasbenega kontinuuma, ki sega dale\u010d v kolonialno preteklost in se od gospela ter spiritualov preko bluesa, jazza, soula, funka in diska vije vse do hip hopa, housa in techna ter dalje v 21. stoletje, kjer so footwork, juke in druge \u017eanrske inovacije le najaktualnej\u0161a utele\u0161enja dolge tradicije revolucionarnih \u010drnskih glasb. 

Komad Effi <\/em>najdemo na albumu Members, Don\u2019t Get Weary<\/em>, ki ga Max Roach, eden od pionirjev bebopa in pomembnej\u0161ih bobnarjev 20. stoletja, pri Atlantic Records izdal leta 1968. Vendar je avtor skladbe, ki je bila kasneje v razli\u010dnih interpretacijah utele\u0161ena na mnogih albumih,na albumu gostujo\u010di pianist Stanley Cowell, ki je neupravi\u010deno postavljen v senco drugih velikanov, kot so Hancock, Corea in Jarrett. Kot vrhunec albuma in osebno en bolj \u010dutnih jazz komadov mi Effi <\/em>predstavlja simbol misti\u010dnosti glasbe, nekaj sublimnega, neizrekljivega, sapo jemajo\u010dega. Poleg tega je Effi <\/em>ena klju\u010dnih izhodi\u0161\u010dnih to\u010dk, od kjer sem v naslednjih letih odkrival \u0161ir\u0161o dedi\u0161\u010dino jazza iz obdobja med letoma 1965 in 1980.<\/p>\n\n\n\n

Album Members, Don\u2019t Get Weary <\/em>sem prvi\u010d poslu\u0161al \u0161ele nekoliko kasneje. V mojem srcu ima posebno mesto zaradi dejstva, da je bil to en redkih na CD zape\u010denih albumov, ki so me v zadnjih letih spremljali na no\u010dnih vo\u017enjah, ko sem se denimo z Mostovne skozi italijanski Collio vra\u010dal v rodna Brda. Sme\u0161no se zdi, ko pomislim kolikokrat sem z gostujo\u010dim vokalistom Andyjem Beyem v naslovnem komadu v en glas rotil \u201cMembers, don\u2019t get weary, for the work\u2019s \u2018mos\u2019 done\u201d<\/em>\u2026 Kot bi \u0161lo za nekega predhodnika Tupacovega komada Keep Your Head Up<\/em> ali pa parafrazo kake partizanske pesmi. Vztrajaj, ne popu\u0161\u010daj, \u0161e malo, smo \u017ee skoraj tam\u2026 Vredno se je potruditi, da bo\u0161 na koncu lahko korakal z \u201cnajvi\u0161jim angelom\u201d<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Plata se uvr\u0161\u010da v okvir post-bopa, a je naslovni komad veliko bli\u017eje meditativnim muzikam Johna Coltranea iz istega obdobja. Zdi se, da Roach nikdar ni res zajadral v morje spiritualnega jazza. Lahko bi rekli, da je bil njegov sopotnik. \u0160e najbli\u017eje mu je pri\u0161el na naslednjem albumu Lift Every Voice and Sing<\/em> (1971), ki ga zaznamuje prezenca solo vokalistov in 22-glavega pevskega zbora, predvsem pa atmosfera, ki spomni na Pharoaha Sandersa. \u201cVsaki\u010d, ko pride na vrsto zbor, postanejo emocije tako silovite, da lahko podrejo zidovje Jeriha,\u201d <\/em>je o albumu zapisal kritik Vincent Thomas. Zaradi rabe zgolj enega vokala je komad Members, Don\u2019t Get Weary <\/em>morda manj silovit, a ni\u010d manj transcendentalen in brez\u010dasen.<\/p>\n\n\n\n

To je le ena izmed \u010de\u0161njic, ki sestavljajo ta magi\u010dni album. V arhetipski post-bop uverturi Abstrutions, <\/em>v kateri na klavirju blesti Cowell, si transportiran na Times Square v letu 1968, kjer gleda\u0161 mno\u017eico, ki na videz zbegano, toda v resnici povsem usmerjeno hiti proti svoji ciljni to\u010dki. Ker sem po horoskopu tehtnica, mi odpiljeni gruv<\/em> komada Libra <\/em>predstavlja nekak\u0161no zodiakalno himno, ki dinami\u010dno prehaja med hitrim ter umirjenim in se naposled razplete v energi\u010dni Roachev bobnarski solo (kar spomni na predhodni, osebno manj ljubi album Drums Unlimited<\/em> iz leta 1966). Ko Jymie Merritt uleti v komad Absolutions <\/em>z eno najbolj badass<\/em> bas linij v zgodovini jazza, ki te takoj vr\u017ee v neko noir filmsko sceno, pre\u017eeto s cigaretnim dimom, vonjem po znoju in poceni parfumih ter mrkimi pogledi, ne more\u0161, da ne bi fizi\u010dno imitiral Roachevih sinkop ali trobilskih ornamentov Charlesa Tollivera (trobenta) ter fantasti\u010dnega Garyja Bartza (alt saksofon). Tu je \u0161e ena Cowellova mojstrovina Equipoise<\/em>. \u010ceprav nima nobene veze z bo\u017ei\u010dem, mi je to en ljub\u0161ih prazni\u010dnih komadov. Lagodna in lenobna harmonija trobente ter saksofona preprosto di\u0161i po doma\u010di kuhinji, sve\u017ee pe\u010denih pi\u0161kotih in \u0161ampanjcu. V du\u0161o pa prikli\u010de tudi tisto neizogibno prednovoletno melanholijo, ko vsak sam pri sebi v eni roki tehta svojo preteklost, v drugi pa svojo prihodnost.

Members, Don\u2019t Get Weary <\/em>ni najbolj\u0161i jazz album v zgodovini. V resnici je verjetno izpu\u0161\u010den iz ve\u010dine pregledov jazz kanona. Z zgolj \u0161estimi komadi in dol\u017eino 31 minut je en bolj kratkih ter kompaktnih jazz albumov, kar jih poznam. Kljub kratkosti pa je dovolj ve\u010dplasten, da lahko znotraj vsakega komada ob vsakem poslu\u0161anju sli\u0161i\u0161 nekaj novega. Spomnim se, da sem neko\u010d v debati na temo, kaj bi, \u010de bi lahko, spremenili za nazaj, odlo\u010dno trdil, da bi bobne za\u010del igrati \u017ee kot otrok, da bi danes lahko ropotal kot Max Roach na tem albumu. \u010ce lahko parafraziram besede Milana Dekleve, sicer posve\u010dene Zlatku Kau\u010di\u010du, je zame Max Roach posrednik med zunanjim ritmom vesolja in notranjim ritmom \u010dlove\u0161tva. V tem \u010dudnem obdobju medvladja med preteklostjo in prihodnostjo, v katerem smo se zna\u0161li leta 2020, je album Members Don\u2019t Get Weary<\/em>, kot radi re\u010demo Primorci, \u010dista \u201cmede\u017eija\u201d za du\u0161o.<\/p>\n\n\n\n

O, keep your lamp trim\u2019d and a-burning<\/em><\/p>

O, keep your lamp trim\u2019d and a-burning, for the work\u2019s \u2018mos\u2019 done<\/em><\/p><\/blockquote>\n\n\n\n

\n