{"id":22497,"date":"2021-01-03T09:32:33","date_gmt":"2021-01-03T08:32:33","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22497"},"modified":"2021-01-03T11:29:09","modified_gmt":"2021-01-03T10:29:09","slug":"emahoy-maryam-guebrou-ethiopiques-21","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22497","title":{"rendered":"Emahoy Maryam Guebrou \u2013 \u00c9thiopiques 21"},"content":{"rendered":"\n

Emahoy Maryam Guebrou<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00c9<\/strong>thiopiques 21: piano solo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Buda Musique, 2006<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Januarja leta 2019 sem na eni izmed turnej, ki smo jo imeli s skupino \u0161estih igralcev in pevcev iz Roy Hart Theatra nedale\u010d stran od Bordeuxa v Franciji, ve\u010derjal z enim od na\u0161ih gostiteljev. \u010ceprav je turneja trajala le nekaj dni, je bila naporna. Ob vstopu v hi\u0161o sem zagledal velik, odprt kamin, ob katerem je sedel ogromen \u017eameten stol. Odlo\u010dil sem se, da bom sedel nanj in bo to moje mesto, kjer bom pre\u017eivel ve\u010der z izgovorom, da bom vzdr\u017eeval ogenj. Verjetno ni bilo te\u017eko razbrati mojega razpolo\u017eenja, zato je gostitelj pristopil k meni, pokazal s prstom proti omari, v kateri je bila ogromna zbirka CD plo\u0161\u010d in vinilov. Dejal je, da ve, katero glasbo potrebujem. V roke mi je dal ovitek z nenavadnim videzom in zastarelo pisavo. Na ovitku sem zagledal fotografijo temnopolte \u017eenske za klavirjem na eni strani, na drugi pa samo portret. Za trenutek me je ustavilo \u2013 zazdelo se mi je namre\u010d, da sem ta pogled enkrat \u017ee videl. Sliki je lo\u010dil ni\u010d kaj stilsko ume\u0161\u010den roza kri\u017e z napisom \u201cpiano solo\u201d v sredini. Med strmenjem v naslovnico in razmi\u0161ljanjem, kak\u0161en zvok se skriva za ovitkom, je plo\u0161\u010da \u017ee za\u010dela igrati. Gospod se mi je nasmehnil, mi umirjeno prikimal in od\u0161el v jedilnico k ostalim \u010dlanom na\u0161e zasedbe.<\/p>\n\n\n\n

Takoj me je prevzela hudomu\u0161nost pianistke, \u201cotro\u0161ko preigravanje\u201d blues lestvice iz visokega v nizek register, in sicer v nekak\u0161ni blues formi, ki pa to ni bila. Vmes je namre\u010d postregla z nekaj klasi\u010dnimi pristopi in \u201c\u010distimi\u201d harmonijami, kar me je v trenutku pritegnilo. Nekaj znanega sem sli\u0161al. U\u0161esa so naenkrat za\u017eivela, \u010das se je za trenutek sprostil. Ko se zgodi to, me namre\u010d glasba zopet za\u010dne zanimati. Spomnim se tudi, da je bila jakost zvoka ob poslu\u0161anju ravno tak\u0161na, da lahko dejansko poslu\u0161am in sli\u0161im. O tej plo\u0161\u010di pi\u0161em zaradi celotne zgodbe tega ve\u010dera in zvoka, predvsem pa zato, ker me je pospremila skozi pomembno obdobje v mojem \u017eivljenju. Gostitelj je pri\u0161el tu in tam dodat kak\u0161no zanimivost ali dejstvo o njenem ustvarjanju, \u017eivljenju in igranju, kar je poslu\u0161anju dodalo \u0161e poseben \u010dar.  <\/p>\n\n\n\n

Emahoy je bila rojena v za\u010detku dvajsetega stoletja in je izhajala iz premo\u017ene dru\u017eine, kar ji je omogo\u010dilo \u0161tudij v Evropi, natan\u010dneje v \u0160vici, kjer se je seznanila z zahodno klasi\u010dno glasbo in z njo \u017eelela tudi nadaljevati. Vsak po svoje se ob dolo\u010denih \u017eivljenjskih situacijah nekam zate\u010demo, tj. v svet, v katerega ne spustimo nikogar, saj je ta svet samo na\u0161. Razlikujemo se. Emahoy je sosledje situacij v njenem \u017eivljenju pripeljalo do odlo\u010ditve, da je zamenjala klavir z bogom. O njenem \u017eivljenju ne morem govoriti s polno vnemo, saj vem premalo in nimam dovolj informacij o njej. Bom pa zato pisal iz svojih glasbenih izku\u0161enj, se dotaknil dolo\u010denih (glasbenih) referenc  in opisal zvok, ki nam ga Emahoy ponudi. Plo\u0161\u010da oz. kompilacija njenih posnetkov med leti 1963 in 1996 je bila izdana v letu 2006. Ne morem dolo\u010diti, kateri posnetki so starej\u0161i in kateri mlaj\u0161i, je pa plo\u0161\u010da vsekakor izvrstna kompilacija pregleda njenih del, ki so postavljena v pravo zaporedje in zgodbo, ki nas popelje \u010dez njen opus. Prepri\u010dan sem, da je snemala na star klavir. Zvok te plo\u0161\u010de je torej \u017ee v osnovi poseben, nihajo\u010d, v\u010dasih gre \u010dez rob, v\u010dasih je malo razgla\u0161en, spet drugi\u010d usmerjen to\u010dno v srce klavirja, kjer se za\u010duti izvor tona pri udarcu kladivc po strunah.  <\/p>\n\n\n\n

Glasbene reference, ki jih imenujem \u201cpokloni vsem vplivom\u201d, se v\u010dasih dokaj jasno dotaknejo skladateljev, ki so vplivali nanjo, in sicer od Mendelssohna, Chopina, Brahmsa, Ravela, Stravinskega, \u2026 Dvomim sicer, da so tako mo\u010dno nanjo vplivali gospel ali jazz izvajalci (tudi sicer velikokrat iz \u010diste navade \u201ckrivi\u010dno\u201d povezujemo temnopolte izvajalce s temi \u017eanri), res pa je, da na trenutke zveni kot nekak\u0161na samosvoja razli\u010dica Errolla Garnerja (v mislih imam plo\u0161\u010do Soliloquy<\/em>) v lahkotnosti njenih fraz ali pa celo svetlej\u0161a preobleka tona Nine Simone. Njen klavir mi sicer v ve\u010dini ne zveni ni\u010d kaj \u017eenstveno. Resda se pojavijo dolo\u010deni deli, kjer to tudi zelo jasno poka\u017ee, predvsem v spremljanju melodij z levo roko (tako v dinamiki kot tudi v \u010dasu). Med poslu\u0161anjem se vedno znova zalotim ob vpra\u0161anju, kako ji uspe dr\u017eati napetost v enostavnih harmonskih spremembah, ki zvenijo kot nekak\u0161ni sodobni zastareli val\u010dki, tem pa tu in tam dodaja nenavadne tone in jih v\u010dasih celo zapelje v nepri\u010dakovane modulacije. Vse ji uspe izpeljati in ob\u010dutek imam, da veliko improvizira, se ne ustra\u0161i presene\u010denj, ki jih intuitivno izzove sama.<\/p>\n\n\n\n

Rde\u010da nit je po mojem mnenju Brahmsov val\u010dek v As-duru<\/em>, Op. 39, \u0161t. 15<\/em>. Kako lepo ta vpliv vkomponira, mu doliva in odvzema vodo kot osamljeni utapljajo\u010di barki sredi mirnega oceana, ki ne bo nikoli potonila. To delo je moralo vsaj v dolo\u010deni fazi njenega glasbenega razvoja vplivati nanjo. V glasbeni prostor je doprinesla veliko in verjamem, da se bodo z mano strinjali vsi z na\u0161pi\u010denimi in odprtimi u\u0161esi. Vedno znova se kot poslu\u0161alec zalotim, da sem poleg navdu\u0161enosti njenega izra\u017eanja tudi sredi u\u010dnega procesa. Vesel sem, da je ta plo\u0161\u010da pri\u0161la do mene, a mi je na trenutke \u017eal, da je nisem sli\u0161al prej, v letih, ko sem hlastal po tak\u0161nih informacijah, kjer bi lahko kot ena mojih redkih vzornic\/pianistk, kot so Martha Argerich, Maria Jo\u00e3o Pires in Elisabeth Leonskaja, zagotovo vplivala tudi na moj razvoj v tistih kriti\u010dnih letih, ko smo si \u0161e pred mno\u017ei\u010dnim pojavom avdio in videoposnetkov na spletu izmenjavali redko dostopne posnetke s kasetami in CD-ji, ki smo jih vrteli do onemoglosti in s pomo\u010djo takratnih vzornikov iskali tudi svojo zvo\u010dno identiteto. Jo pa na nek na\u010din sedaj dodajam v svoj proces razvoja.<\/p>\n\n\n\n

Ko sli\u0161im kaj podobnega, si vedno znova napol zasanjano re\u010dem: \u201cTudi jaz bi rad znal tako \u2026\u201d Obenem verjamem, da se mora tako mo\u010dna informacija, ki jo po\u010dasi predelujemo, mogo\u010de vmes pozabimo in se je znova spomnimo, nekje zasidrati.  \u010ce si takrat slu\u010dajno na odru in te med igranjem prevzame kratka misel, potem jo je vsekakor treba nujno vklju\u010diti, interpretirati po svoje in tako tudi izpeljati. To je \u010dar glasbenih referenc, ki odpirajo nove smeri in bogatijo na\u0161 prostor v dru\u017ebi, tudi samoti in napredku v kulturi. <\/p>\n\n\n\n

\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=fBbrfTvz78w&t=361s\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n

<\/h1>\n\n\n\n

Sa\u0161o Vollmaier je pianist, performer, pedagog in ustvarjalec glasbe, aktiven na podro\u010dju performansa in gledali\u0161\u010da.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Cankarjev dom<\/figcaption><\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj album 113 \/ Sa\u0161o Vollmaier<\/p>\n","protected":false},"author":89017,"featured_media":22498,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-22497","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22497","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89017"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=22497"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22497\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22504,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22497\/revisions\/22504"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/22498"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=22497"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=22497"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=22497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}