{"id":22547,"date":"2021-01-14T00:05:00","date_gmt":"2021-01-13T23:05:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22547"},"modified":"2021-01-14T13:15:43","modified_gmt":"2021-01-14T12:15:43","slug":"crime-the-city-solution-just-south-of-heaven","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22547","title":{"rendered":"Crime & the City Solution \u2013 Just South of Heaven"},"content":{"rendered":"\n

Crime & the City Solution<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Just South of Heaven<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mute, 1985<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ker pi\u0161em to besedilo ravno na dan smrti Davida Bowieja, ki nedvomno predstavlja prvo (in tudi najpomembnej\u0161o) formativno zarezo v oblikovanju mojega do\u017eivljanja in dojemanja glasbe, sem se le ste\u017eka uprla impulzu pisati o njem oz. o katerem od njegovih mnogih albumov, ki so \u0161e danes stalnica v mojem naboru dnevno poslu\u0161ane glasbe. Vendar pa moje prvo sre\u010danje z Bowiejevo glasbo ni bil album, ampak singel Space Oddity<\/em> iz leta 1969 (ki mi ga je podaril stric, ko sem bila stara 8 let), zato sem se odlo\u010dila izpostaviti ob\u010dutno manj znan album in bend, ki sta v moje \u017eivljenje vstopila leta 1985.<\/p>\n\n\n\n

Takrat sem namre\u010d na 3. avstrijskem nacionalnem radijskem programu \u00d63 v oddaji Bitterer Reis<\/em> (ki sem jo takrat zavzeto spremljala, ker je pokrivala t.i. alternativne vsebine \u2013 to je zelo pomenljivo, saj sem zaradi svoje \u00bbprepi\u0161ne\u00ab geografske lokacije med tremi mejami vedno gravitirala bolj proti severu in vzhodu kot proti jugu in Ljubljani) sli\u0161ala tri pesmi z mini albuma Just South of Heaven<\/em> benda Crime & the City Solution: Rose Blue, The Coal<\/em> Train<\/em> in Five Stone Walls<\/em>. Prav slednja je tista, ki je zadela neko zelo specifi\u010dno nevralgi\u010dno to\u010dko v meni. Naslovila je moj podtalno nara\u0161\u010dajo\u010di upor proti zidovom (v prostoru, v glavah), ki je bil organska reakcija na zadu\u0161ljivo atmosfero, ki je zaznamovala prvo petletko po Titovi smrti. Opresija zidov oz. zidu me je itak prevzela \u017ee 1980 z albumom The Wall<\/em>, ki je poleg benda Bauhaus dominiral moja zgodnja 80ta.<\/p>\n\n\n\n

Ampak Crime & the City Solution so bili druge vrste upor proti zidu \u2013 po eni strani bolj subtilen, po drugi pa (vsaj kar se ti\u010de vpliva name) veliko bolj koroziven. V dobrem smislu. Spro\u017eili so mojo potrebo po gibanju v prostoru, ki je \u0161e zdaj zelo izrazita. Tudi zelo konkretno, saj sem v procesu spoznavanja benda dejansko za\u010dela intenzivno \u00bbslediti\u00ab glasbi v prostoru, beri: potovati velike razdalje na koncerte (npr. na koncert C&CS v Berlin leta 1987). In v kon\u010dni fazi so zanetili tudi mojo \u017eeljo po ustvarjanju glasbe.<\/p>\n\n\n\n

Njihova posebna oblika upora se ka\u017ee v inkorporaciji in mutaciji bluesa v \u00bbgotsko\/mra\u010dnja\u0161ko\u00ab (besede ve\u010dine kritikov), post-punkovsko avstralsko razli\u010dico, jaz bi rekla kar tradicijo, ki so jo C&SC (skupaj z drugim najvidnej\u0161im predstavnikom, Hugom Race-om) sooblikovali. Mo\u010dno evokativni, raskavi in s strani marsikaterega kritika nerazumljeni in podcenjeni vokal Simona Bonneyja ter eleganca besedil (pod katere sta ve\u010dinoma podpisana Bonney in njegova partnerica Bronwyn Adams, kar ustvarja posebno \u00bbdvoglasje\u00ab, ki name \u0161e danes deluje liminalno in zato seveda zelo privla\u010dno) zdru\u017eujejo ireverentno dr\u017eo (post)punka z bluesovskimi tropi in visoko literaturo, a pri tem niso ne bohotna ne pretenciozna. To je eden izmed polov, ki tvorijo napetostni lok glasbe C&SC. Drugi pa je seveda neprimerljivi kitarski zvok (in na\u010din igranja) Rowlanda S. Howarda, minimalisti\u010dna, v\u010dasih brahialna, v\u010dasih celo ne\u017ena in vedno zelo u\u010dinkovita ritem sekcija (Epic Soundtracks na bobnih in Harry Howard na basu) ter atmosferi\u010dno \u00bbpolnjenje\u00ab zvoka z dodatno kitaro, orglami in klavirjem (Mick Harvey). Ta lok se razteza tako skozi prostor kot skozi \u010das, med tradicijo in re-imaginacijo. In to je nekaj, kar me vedno nagovarja.<\/p>\n\n\n\n

Just South of Heaven<\/em> je bil moj uvod v t.i. avstralsko sceno, ki bi ji lahko rekli tudi avstralski val, saj je v obliki The Birthday Party pljusknila vse do Velike Britanije in kasneje do Berlina, kjer se je izoblikovala neke vrste avstralska \u00bbkolonija\u00ab, h kateri lahko pri\u0161tejemo tudi Crime & the City Solution in Nick Cave-a z njegovimi The Bad Seeds. Zame je odprl kar nekaj avenij \u2013 tako v preteklost do The Birthday Party in The Boys Next Door kot v prihodnost do Rowlanda S. Howarda, ki je merodajno zaznamoval zvok londonske faze C&CS in postal moj ultimativni kitarski \u00bbheroj\u00ab ter eden mojih najljub\u0161ih liricistov.<\/p>\n\n\n\n

Opomba uredni\u0161tva: Album v celoti ni dostopen na youtube, zato predvajamo v besedilu omenjeno Five Stone Walls.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\n