{"id":22558,"date":"2021-01-16T00:05:00","date_gmt":"2021-01-15T23:05:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22558"},"modified":"2021-01-14T20:56:10","modified_gmt":"2021-01-14T19:56:10","slug":"iron-maiden-piece-of-mind","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22558","title":{"rendered":"Iron Maiden \u2013 Piece Of Mind"},"content":{"rendered":"\n

Iron Maiden<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Piece Of Mind<\/strong><\/p>\n\n\n\n

EMI, 1983<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Sem \u010dlovek albumov, \u010dlovek stare \u0161ole. Glasba, ki jo poslu\u0161am, je zelo razli\u010dna, nekaj pa je vsem plo\u0161\u010dkom, ki jih imam, skupnega: so shramba \u010dutenj, so notni zapis spominov. Kot otrok se nisem mogel na\u010duditi odraslim, ki so ob poslu\u0161anju glasbe komentirali, da je ta ali oni album star dvajset ali celo ve\u010d let. Pri osmih je dvajset let nepredstavljivo dolga doba, ki meji na ve\u010dnost. Zdaj se mi dogaja, da imam v predvajalniku album, ki je star trideset in ve\u010d let, pa se mi niti ne zdi tako zelo star. Spomnim se ob\u010dutkov ob prvem poslu\u0161anju, tehtanja, kaj mi je v\u0161e\u010d in kaj ne, z leti pa se je vse skupaj zmedilo v neko dobro ob\u010dutje, z gosto usedlino.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce se \u017ee moram, se sam najpogosteje opredelim za ostarelega metalca. Verjetno zato, ker sem v tistem obdobju odra\u0161\u010danja, ko je bilo pomembno, kaj poslu\u0161a\u0161, poslu\u0161al metal. Potem ko sem iz\u010drpal doma\u010do zbirko plo\u0161\u010d, kjer so bili najve\u010dji razbija\u010di Beatli, je bil prvi album, ki sem si ga kupil, Highway To Hell<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Kupovanje glasbe je bilo v zgodnjih osemdesetih precej druga\u010dno, kot je danes. Internet in Youtube nista obstajala niti v glavah in\u017eenirjev, radijska hi\u0161a je bila ena, dotok glasbenih novic pa za otroka takoreko\u010d nedostopen. Resnice, polresnice in miti so se \u0161irili od ust do ust.<\/p>\n\n\n\n

V socializmu smo imeli ob\u010dasno pomanjkanje bencina, olja, kave, sladkorja in agrumov, medtem ko so se \u00bbmainstream\u00ab plo\u0161\u010de v glavnem dobile. V ve\u010djih trgovinah so obstajali glasbeni oddelki. Ena tak\u0161nih trgovin je bila na Cankarjevi v Ljubljani. V pritli\u010dju so kraljevali pralni stroji in drugi hi\u0161ni aparati, v vedno mra\u010dnem prvem nadstropju, do katerega so vodile ozke, lesene stopnice, pa je bil nekoliko skrivnosten oddelek s plo\u0161\u010dami. Imeli so nekaj gramofonov in slu\u0161alk, kjer je kupec lahko prisluhnil izbranemu albumu, ampak tisti dan, ko sem pri\u0161el po AC\/DC, sem bil za kaj tak\u0161nega preodlo\u010den. Zana\u0161al sem se na intuicijo. AC\/DC so bili v mojih predstavah nekoliko bolj razbija\u0161ka razli\u010dica Hotela California<\/em>, ki se je na Radiu Ljubljana tu in tam predvajal in mi je hitro zlezel pod ko\u017eo. Pa ni bilo tako. Scottov vokal je bil za \u0161e ne dvanajstletnega mulca prehud zalogaj. Eno samo poslu\u0161anje je bilo dovolj. Vedel sem, da ta album ni tisto, kar i\u0161\u010dem. Naslednji dan sem plo\u0161\u010do odnesel v \u0161olo in jo za pol cene prodal so\u0161olcu.<\/p>\n\n\n\n

Potem je minilo \u0161e kak\u0161no leto, preden sem na enak na\u010din tudi sam kupil plo\u0161\u010do. So\u0161olec (ne isti) je v \u0161olo prinesel Piece Of Mind<\/em> brez prve strani ovitka. Plo\u0161\u010do je kupil, ker mu je bil Eddie (maskota Iron Maiden) v prisilnem jopi\u010du v\u0161e\u010d in kot nala\u0161\u010d za na steno.<\/p>\n\n\n\n

Od prvega trenutka, ko sem v dnevni sobi pognal gramofon, sem vedel, da je iskanja konec. Iron Maiden, Piece Of Mind. \u0160e danes je ta album pri vrhu moje lestvice. Od leta 1983 se je zvrstilo neskon\u010dno poslu\u0161anj, ki ta album ve\u017eejo na vse mogo\u010de trenutke v \u017eivljenju. Iron Maiden v sklopu World Piece Tour tisto leto niso obiskali Ljubljane, pa tudi sicer me star\u0161i ne bi pustili na koncert. Prilo\u017enosti je bilo v naslednjih desetletjih ve\u010d kot dovolj.<\/p>\n\n\n\n

Piece Of Mind je bil eden prvih albumov, ki sem ga kasneje kupil na CDju. \u0160e danes, po 37 letih, lahko re\u010dem, da je to eden tistih albumov, kjer je vse na svojem mestu, vsak zvok, vsak glas. Ni\u010d ni preve\u010d in ni\u010d premalo. Nicko McBrain je prav zaradi tega albuma meni eden ljub\u0161ih bobnarjev, kamor sodijo Dave Lombardo, Mike Portnoy, Mike Terrana in Gene Hoglan. Basistove virtuoznosti na Toscinem gramofonu nisem sli\u0161al, je pa zato Steve Harris avtor ve\u010dine skladb, ki me \u0161e vedno spremljajo.  <\/p>\n\n\n\n

Dve leti kasneje so Helloween izdali svoj prvi album Walls Of Jericho<\/em>, leto kasneje so Slayer izdali tretji in zame njihov najbolj\u0161i album Reign In Blood<\/em>. Naslednje leto so se pojavili Testament z odli\u010dnim albumom The Legacy<\/em>. Moja metalska pot je bila dokon\u010dno tlakovana.<\/p>\n\n\n\n

In danes? Vse je tako, kot je vedno bilo. Prihajajo vedno novi bendi, ki se kalijo po klubih in \u0161pelunkah ter sanjajo o velikih odrih in nabito polnih dvoranah. Tisti, ki so zares predani in izjemni, bodo z nekaj sre\u010de \u017eiveli svoje sanje. Za njimi bodo ostali zvo\u010dni zapisi, ki bodo vsem, ki jim sledijo, ohranili spomine. Zato so dragoceni.<\/p>\n\n\n\n

\nhttps:\/\/www.youtube.com\/watch?v=46TKmvPDGGs&list=PL4YsnucVIwWpi7bt1Z9FH9AXgwuiEXTIh&index=1\n<\/div><\/figure>\n\n\n\n

Sebastijan Pregelj je pisatelj, pi\u0161e za odrasle in otroke.<\/em><\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Matej Nahtigal<\/figcaption><\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moj album 117 \/ Sebastijan Pregelj<\/p>\n","protected":false},"author":89021,"featured_media":22559,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143],"tags":[],"class_list":["post-22558","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-moj-album"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22558","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/89021"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=22558"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22558\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":22564,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/22558\/revisions\/22564"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/22559"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=22558"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=22558"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=22558"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}