{"id":2258,"date":"2011-02-22T15:00:42","date_gmt":"2011-02-22T14:00:42","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=2258"},"modified":"2013-02-12T11:10:51","modified_gmt":"2013-02-12T10:10:51","slug":"koncert-plan-b-cuk-kino-siska-19-2-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=2258","title":{"rendered":"KONCERT: Plan B \u2013 CUK Kino \u0160i\u0161ka, 19. 2. 2011"},"content":{"rendered":"

Ni se \u0161e polegel prah okoli nastopa Bena<\/em> Drewa <\/em>na leto\u0161nji podelitvi britanskih grammyjev (Brit Awards<\/em>), kjer je velikanski oder londonske arene O2 spremenil v sceno a la Folsom Prison<\/em> za najstnike iz angle\u0161kega srednjega razreda (navle\u010dene na Skins<\/em>) in nazadnje \u0161e pobral nagrado za najbolj\u0161ega britanskega solo izvajalca, \u017ee je v \u201ctagma\u0161nem gvantu\u201d \u00e0 la Calvin Klein, z resnim obrazom in soulovskim tenorjem, ki spominja na Smokey Robinsonovega<\/em>, popeval na odru Kina \u0160i\u0161ka, za\u010den\u0161i s komadom Writing\u2019s On The Wall. <\/em><\/p>\n

Tega in druge hite iz plo\u0161\u010de The Defamation of Strickland Banks<\/em>, ki jih je nizal skozi uro dolg uradni del koncerta, so spremljali kriki vre\u0161\u010de\u010dih slovenskih najstnikov, ki tudi gledajo Skins<\/em>. In pridno (ter zastonj, \u010de se le da) to\u010dijo njegove komade iz svetovnega spletja. Najglasnej\u0161i so bili seveda ob drugem in najuspe\u0161nej\u0161em singlu z albuma, She Said<\/em> \u2013 zgodbi o fantu, ki se zaljubi in ga po spletu nesre\u010dnih okoli\u0161\u010din po krivem obto\u017eijo. Zgodbi, s katero se br\u017ekone lahko poistoveti marsikatera v tem \u010dasu odra\u0161\u010dajo\u010da in i\u0161\u010do\u010da se najstni\u0161ka du\u0161ica.<\/p>\n

Dasiravno je Ben, bolj znan kot Plan B<\/em>, na za\u010detku koncerta pohvalil publiko, da o\u010ditno pozna njegovo plo\u0161\u010do, se je kasneje izkazalo, da le ni tako, \u010detudi mularija do ponujene muzike ni bila indiferentna.<\/p>\n

Plan B je igral generaciji \u201cD\u017eabest\u201d (in mobitelovim sponzorjem), ki ji je nakup zgo\u0161\u010denke in zbrano poslu\u0161anje albuma od prvega do zadnjega takta (vsaj na splo\u0161no) tako tuje kot starim diskofilom tankanje singlov s piratskih internetnih strani. V spremljanju reakcij ob\u010dinstva je postalo jasno, da so pri do\u017eivljanju muzike med mlaj\u0161imi primarno \u010dutilo (uho) zaznavanja zvoka nadomestili o\u010di in mobiteli.<\/p>\n

Mobitel je (poleg ipoda in drugih mp3-playerjev) danes verjetno najbolj priljubljen na\u010din konzumacije muzike mlade\u017ei v globalnem smislu. Korporacije, ki imajo v rokah mobilno telefonijo, v spregi z glasbenimi zalo\u017ebami \u017ee nekaj let ponujajo hite svetovne sredinske pop in rock produkcije in tako pogojujejo glasbeni okus najstni\u0161ke populacije.<\/p>\n

Zato ni presenetljivo, da se je v te trende vklopil tudi najve\u010dji slovenski operater mobilne telefonije in v troj\u010dku koncertov doma\u010dim odjemalcem pripeljal ta hip vro\u010di indie pop bend iz Londona Florence & the Machine<\/em> (maj 2010, Kino \u0160i\u0161ka) in ameri\u0161ki rokerski trio Gossip <\/em>(junij 2010, Kri\u017eanke), oktobrski koncert britanskega elektropop dua Goldfrapp<\/em> pa je bil, menda zaradi bolezni pevke Alison Goldfrapp<\/em>, odpovedan.<\/p>\n

Plan b je tako dobesedno postal Benjamin Drew alias Plan B, de\u010dko iz vzhodnega Londona (zase pravi, da je odra\u0161\u010dal v dru\u017eini, ki ni spadala ne v delavski ne v srednji razred), ki se je po medijsko ne preve\u010d odmevni hiphopovski plo\u0161\u010di (Who Needs Action When You Got Words<\/em>, 2006) in nekaj filmskih vlogah vrnil k tisti, ki jo je igral pred reperskim obdobjem \u2013\u00a0 k vlogi \u201csweet soul boya\u201d, kot pravi sam.<\/p>\n

S spolirano novosoulovsko produkcijo z Motownovsko patino, s katero sta pred \u010dasom flirtali \u017ee oto\u010danki Duffy<\/em> in Amy Winehouse<\/em> in v katero se vklapljajo ob\u010dasni \u201cbad boy\u201d hip hop vlo\u017eki, mu je kon\u010dno uspelo o\u010darati tako odjemalce kot kritike.<\/p>\n

Tudi v Katedrali Kina \u0160i\u0161ka ni bilo veliko sledu o nekdanjem jeznem reperju s kitaro. S sedem\u010dlanskim \u201c\u010drno-belim\u201d bendom nas je zaguncal v precej \u201cpo\u0161tirkan\u201d, predvidljiv, a zvo\u010dno dodelan soul imid\u017e (Prayin\u2019,<\/em> Traded in My Cigarettes<\/em>, The Recluse<\/em>). Tega je dopolnjeval z bolj \u017eivahnimi komadi fankija\u0161kega pridiha, v katerih se je izgubljal njegov tanek falzet. Bolj suvereno je njegov vokal zvenel takrat, ko je vklopil svoj reperski alter ego. \u017dal premalokrat.<\/p>\n

Enournemu uradnemu delu je sledil karaoke ven\u010dek soulovskih zimzelencev (The Track of My Tears<\/em>, My Girl<\/em>, Ain\u2019t No Sunshine<\/em>, Stand By Me<\/em>, celo Sealova <\/em>Kiss from a Rose<\/em>). Ta bi brez domi\u0161ljenih beat vragolij maestra beatboxanja, London\u010dana Faith SFX-a<\/em>, ki je s svojo mogo\u010dno vokalno ma\u0161inco dvorano ogreval \u0161e pred prihodom benda, lahko izpadel precej bolj trivialno.<\/p>\n

Okus se je nato mal\u010dek popravil v ciljni ravnini, kamor nas je Plan B pripeljal z bolj udarno Stay Too Long<\/em> (prvi singel z lanskega albuma) in v kateri ni manjkalo niti sicer benignega fantovskega bockanja na odru.<\/p>\n

Dokler tudi zahodnih tal ne zatrese cunami dru\u017ebeno-politi\u010dne pa tudi glasbene rezistence, tudi izbira mobi troj\u010dka ni najslab\u0161e, kar se podaplskim adolescentom, \u017eeljnim kvalitetnega angloameri\u0161kega mainstreama, lahko zgodi. Morda nam pred tem rivalski ponudnik mobilnih signalov priskrbi \u0161e kake Mumford & Sons<\/em> ali The XX<\/em>.<\/p>\n