{"id":22580,"date":"2021-01-22T00:05:00","date_gmt":"2021-01-21T23:05:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22580"},"modified":"2021-01-14T21:58:59","modified_gmt":"2021-01-14T20:58:59","slug":"david-bowie-the-singles-collection","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22580","title":{"rendered":"David Bowie \u2013 The Singles Collection"},"content":{"rendered":"\n

David Bowie<\/strong><\/p>\n\n\n\n

The Singles Collection (1969-1993)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

EMI\/Rykodisc, 1993<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ko sem prvi\u010d poslu\u0161ala o njem, me je izstrelilo. \u0160e nikoli nisem sli\u0161ala kaj podobnega. Bila sem v gimnaziji in nekega ve\u010dera na obisku pri so\u0161olki na balkonu zasli\u0161im signale <\/em>z gramofona ob uvodnem kitarskem crescendu … nato bas …in \u017ee lebdim … Vedno znova me oplazi, ko si jo zavrtim, Bowiejevo odisejo v vesolju. Nato prebere\u0161, da je zvo\u010dna kulisa za Space Oddity<\/em> \u017ee na takratni sceni veljala za nekaj izvirnega, \u0161e ne sli\u0161anega; z izjemo Bowiejevega producenta in prijatelja Tonyja Viscontija, ki singla ni maral in ga je ozna\u010dil za cenen poskus unov\u010denja pristanka na luni. Dr\u017ei, galakti\u010dno balado so izdali nekaj dni pred zgodovinskim dogodkom, a navdih zanjo je tlel \u017ee leto dni prej, po ve\u010dkratnem ogledu Kubrickove Odiseje 2001. \u010cetudi je bila pesem podlaga za britansko televizijsko poro\u010danje o \u00bbmalem koraku za \u010dloveka, a velikem za \u010dlove\u0161tvo\u00ab, njegov Tom \u0161e vedno biva<\/em> nekje tam zgoraj.  \u00bbKo sem pisal o Tomu, sem verjel v ameri\u0161ke sanje, v tehnolo\u0161ki napredek, ki je omogo\u010dil \u010dloveku izstrelitev v vesolje. A ko enkrat prispe, ne ve prav dobro, zakaj. In prav tam sem ga pustil,\u00ab je pojasnil.<\/p>\n\n\n\n

Nato je prispel<\/em> Ziggy, moj najljub\u0161i. Nad slu\u017ebeno mizo imam plakat z reprodukcijo naslovke za album The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars<\/em>. Na kompilaciji me komadi s tega albuma najbolj pod\u017egejo. A gre za ve\u010d kot glam rock, ki izvablja ritmi\u010dne gibe, ki me je vedno znova \u00bbgnal\u00ab na plesi\u0161\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Bowie je prek likov, ki jih je ustvaril, pripovedoval; gesamtkunswerk, zato je zame glasbeni Wagner. In po drugi strani \u2013 ko v popolni temi zgolj poslu\u0161am njegovo Heroes<\/em>, pronica zgodba. Glam ni ve\u010d potreben. Bowie je obvladal oboje. <\/p>\n\n\n\n

Kot predstavnica MTV-generacije sem ob\u010dudovala njegovo predrznost in neponovljivost. Pa glas. In javno okrcanje te glasbene postaje, \u010de\u0161 da ne zastopa dovolj afroameri\u0161kih glasbenikov. Nikoli ni bil tiho. In tako je \u0161okiral \u017ee s priznanjem, da je biseksualec, kmalu po nastopu na sceni. Zaljubila sem se v njegovo neposrednost, priznam. In ga gledala kot bo\u017eanstvo pod odrom hale Tivoli. Nato \u0161e na Dunaju. V srednje\u0161olki je vzbudil \u017eeljo po izra\u017eanju lastne norosti, z \u00bbvizualnimi deli\u00ab pa po ve\u010dni kreativnosti. Sound & Vision<\/em> – zvok in slika, poje Bowie. Kar nekaj njegovih albumov imam v zbirki. A ta izbor je nekaj posebnega. Dobesedno lahko za\u010duti\u0161 njegove metamorfoze. Ve\u010d kot 35 frizur, ve\u010d kot 50 outfitov.<\/p>\n\n\n\n

Kadarkoli si vzamem nekaj ur zanj, se ob poslu\u0161anju preselim na tisti balkon in \u017ee sli\u0161im… and I’m floating in a most peculiar way \/and the stars look very different today<\/em>. V\u010dasih polna misli, spet drugi\u010d brez ene same.<\/p>\n\n\n\n

Ko si v prisotnosti najve\u010djih, to za\u010duti\u0161, \u010deprav prek gramofona, kasetofona in naposled CD-predvajalnika. Zato me je ob poro\u010danju o presenetljivi smrti najmanj presenetil na\u010din<\/em> odhoda \u2013 v spotu za zadnji album Blackstar<\/em> je astronavt mrtev. Tisti petek je album iz\u0161el, \u010dez dva dni pa je svet dojel pomen videnega. Bowie je svoj opus za\u010del in kon\u010dal \u2013 v vesolju. Tako odidejo najve\u010dji. Lastno smrt nevede reflektirajo kot umetni\u0161ki objekt. In sklenijo krog.<\/p>\n\n\n\n

Pop-zvezdnik, ki je postavil na glavo teorijo frankurtske \u0161ole, \u010de\u0161 da je mo\u010d popularne kulture le v njeni standardizaciji. Umetnik, ki je prek alteregov preigraval Jungovo teorijo o kolektivnem nezavednem. Posameznik, ki je \u017eelel biti pisatelj. Izolacija, tesnoba in strah so pre\u017eemali britansko dru\u017ebo sedemdesetih; optimizem dekade prej in s tem pojava Beatlesov je zbledel. In na Zemljo je padel<\/em> David Bowie. Dobesedno.<\/p>\n\n\n\n

\n