{"id":22652,"date":"2021-02-07T09:53:23","date_gmt":"2021-02-07T08:53:23","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22652"},"modified":"2021-02-07T09:54:11","modified_gmt":"2021-02-07T08:54:11","slug":"bab-l-bluz-nayda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22652","title":{"rendered":"Bab L\u2019 Bluz \u2013 Nayda!"},"content":{"rendered":"\n

Bab L\u2019 Bluz<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nayda!<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Real World Records, 2020<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Nerada odgovarjam na vpra\u0161anja, kot so, katera je tvoja najljub\u0161a knjiga, film, album in podobno. Sodim med tiste ljudi, ki jim terapevtke svetujejo, da naj, ko pride do odlo\u010danja, kaj izbrati med kopico priljubljenih opravil\/nalog\/stvari, uprabijo princip izklju\u010devanja \u2013 torej ne kaj jim\/mi je v\u0161e\u010d ali jih\/me zanima, temve\u010d brez \u010desa lahko pre\u017eivijo\/pre\u017eivimo. Sprejem vabila, da izberem \u00bbmoj album\u00ab, ki sem se ga zelo razveselila, saj me je postavil pred nov izziv, da pi\u0161em o ne\u010dem, o \u010demer ponavadi ne pi\u0161em, temve\u010d samo po\u010dnem \u2013 namre\u010d poslu\u0161am musko \u2013 me je seveda postavil v polo\u017eaj, kjer bi morala uporabit tisti na\u010deloma zelo uporaben nasvet o eliminaciji.<\/p>\n\n\n\n

Problem je le v tem, da mi tudi na\u010delo izklju\u010devanja ne pomaga. Konkretneje, ko me kdo vpra\u0161a, kak\u0161no musko poslu\u0161am ali kak\u0161na muska mi je v\u0161e\u010d, ponavadi re\u010dem, to kar re\u010dem, ko me vpra\u0161ajo, kaj rada jem: vse. A ko pride do muske dodam, da je moja glasbena vzgoja in izobrazba potekala na 89,3 megaherca, torej z Radiom \u0160tudent (R\u0160). Nedvomno se bodo dvignile kake obrvi, \u010de\u0161 da R\u0160 pa ne vrti vsega. Dr\u017ei, a do glasbe, muske, godbe, R\u0160 nedvomno ohranja etos Johna Cagea, \u00bbEverything we do is music\u00ab. \u0160e ve\u010dji problem pri moji izbiri je verjetno ta, da kot gastarbajter v ZDA zadnjih nekaj let \u017eivim v kroni\u010dnem pomanjkanju glasbenega vodstva R\u0160, ki ga sedaj lahko v \u017eivo poslu\u0161am le s 6-urnim zamikom. Pozor, pozor! Rde\u010di alarm! Zana\u0161am se na algoritme, ki mi na podlagi mojega sicer z ere\u0161evsko vzgojo profiliranega glasbenega okusa tedensko krojijo \u00bbdiscovery mix\u00ab na Amazon Prime Music. Ojej! Katastrofa!<\/p>\n\n\n\n

Juna\u0161ka, neobsojajo\u010da bralka ali bralec, \u010de bosta torej \u0161e brala in sploh upala poslu\u0161ati \u00bbmoj\u00ab album po tem blasfemi\u010dnem priznanju, bosta morda, tako kot jaz, pri\u0161la do spoznanja, da je ere\u0161evska glasbena vzgoja dobra vzgoja in dober kompas. Prvi komad z \u00bbmojega\u00ab albuma je bil sredi julija R\u0160 hit, med najbolj\u0161e globalunske albume leta 2020 pa ga je uvrstil tudi Mario Bateli\u010d. In \u010de tovrstni kulturni\u0161ki elitizem nima prepri\u010devalnega ali odre\u0161itvenega u\u010dinka, vaju bo morda prepri\u010dalo to, da moja ere\u0161ev\u0161ka vzgoja vpliva na izostren \u010dut za musko, ki ima tako ali druga\u010de zveze z boji za dru\u017ebene spremembe, pa naj bodo te radikalno politi\u010dne, revolucionarne ali pa kulturno-politi\u010dne.<\/p>\n\n\n\n

Politika je kultura in kultura je politika! In, kot bi rekla Emma Goldman, \u010de ne smem(o) plesati (ali v na\u0161em primeru poslu\u0161ati in\/ali \u0161pilat svoje muske), potem no\u010dem(o) bit del va\u0161e revolucije. Na takem energi\u010dnem, rokerskem in politi\u010dnem obzorju se torej nahaja \u00bbmoj\u00ab album Nayda!<\/em> ali \u00bbvstanite\u00ab oziroma \u00bbzbudite se\u00ab, kar je pomen te besede v maro\u0161kem vernakularju darija. Ila Mata<\/em>, prvi singl s tega albuma, je na nek sivi pandemi\u010dni ponedeljek naplavil moj amazonski algoritem, da so mi ob njegovem hipoti\u010dnem ritmu nemudoma zastrigla u\u0161esa, za\u0161\u010demeli podplati in zazibali boki. Navdu\u0161enje je bilo \u0161e toliko ve\u010dje, ko sem ugotovila, da so moji Bab L’ Bluz oziroma vratarji bluza tudi politi\u010dni! Neologizem nayda<\/em> je ime gibanja maro\u0161kih neodvisnih glasbenikov, ki so v novem tiso\u010dletju namesto franco\u0161\u010dine in arab\u0161\u010dine komade za\u010deli peti in pisati v lokalnem vernakularnem jeziku Darija in nasploh raziskovati in se navezovati na avtohtone godbene tradicije. Gibanje nayda in njihov dekolonialisti\u010dni etos obenem povezujejo tudi z maro\u0161ko avantgardno glasbeno tradicijo sedemdesetih in osemdesetih let. Do danes je to neodvisno gibanje ustvarilo pestro kulturno produkcijo, ki ne obsega le glasbene scene, temve\u010d tudi druge kulturne oblike, od teatra do hiphopa in tematizira \u017eivljenje v sodobnem Maroku z vidika zatiranih (Sellak, 2017<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Podobno kot druge neodvisne glasbene in kulturne in umetni\u0161ke scene, povezane z bojem za svobodo in enakost, se seveda tudi neodvisna maro\u0161ka glasbena scena bori z znanimi sovra\u017eniki: dostopnostjo glasbenih studijev za snemanje ter financiranjem oziroma ekonomskim pre\u017eivetjem (Sellak, 2017). Paradoksalnost teh povezav in dejstva, da sem debitantski album te maro\u0161ko-francoske naveze na \u010delu z odli\u010dno pevko in avtorico komadov Yousro Mansour odkrila na izkori\u0161\u010devalski digitalni platformi, ki je v lasti enega najbogatej\u0161ih milijarderjev, je seveda o\u010ditna in neizpodbitna. Pri\u010da o tem, kako dale\u010d danes nese ideologija multikulturalizma, podprta z distribucijsko mo\u010djo globalnega kapitala in podpla\u010danim delom kulturnih in drugih delavcev. A vendarle nam Bab L’ Bluz daje upanje in potrjuje dejstvo, da borba za spremembo nepravi\u010dnih dru\u017ebenih in ekonomskih materialnih razmer zajema in vklju\u010duje tudi simbolne oziroma kulturne prakse.<\/p>\n\n\n\n

V mo\u010d dru\u017ebene kritike in aktivizma glasbe in umetnosti verjamejo tudi Bab L’ Bluz, ki na krilih gnawe, afri\u0161kega bluza ter z lutnjami podobnimi lokalnimi in\u0161trumenti kot sta guembri in avi\u0161a (awicha) preoblikujejo hegemoni zvok zahodnja\u0161kega rokenrola ter se na \u010delu z Yousro zoperstavljajo in ru\u0161ijo patriarhalne in kolonialne vzorce. Njihov prvi singl Ila Mata, za katerega je Yousra med drugim na\u0161la inspiracijo pri tunizisjkem pesniku Anisu Shoshanu, nam kljub zapeljivemu, plesnemu in psihadeli\u010dnemu ritmu zastavlja pomembna vpra\u0161anja: \u00bbKako dolgo bo prevladovala nevednost? Kako dolgo bo prevladovala krivi\u010dnost? Kako dolgo bomo tiho? Do kdaj bo \u010dlovek preziran? Kako dolgo bo nasilje zmagovalo?\u00ab Naj vas zibanje bokov ob teh ritmih navdu\u0161uje in navdihuje z bojevni\u0161ko energijo za spreminjanje pogojev, ki napajajo sodobne neofa\u0161isti\u010dne politike in za neustra\u0161no kolektivno iskanje novih odgovorov, ki bodo razsuli status quo.<\/p>\n\n\n\n

\n