{"id":22667,"date":"2021-02-11T00:05:00","date_gmt":"2021-02-10T23:05:00","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=22667"},"modified":"2021-02-07T11:01:44","modified_gmt":"2021-02-07T10:01:44","slug":"lhasa-de-sela-lhasa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=22667","title":{"rendered":"Lhasa de Sela \u2013 Lhasa"},"content":{"rendered":"\n

Lhasa de Sela<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Lhasa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Warner Music, 2009<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ko za\u010dutim, da bi lahko pri\u0161el pani\u010den napad, si obujem gojzarje in \u010de ni snega (no, v resnici tudi, \u010de je) odkolesarim do gozda ter potem samo hodim in hodim tako dolgo, dokler ne mine. Lepo je imet in si vzet \u010das za pani\u010den napad, bi si mislili, luksuz in stiska \u00bbcovid19 karantene\u00ab. Ponavadi s seboj vzamem slu\u0161alke in v\u010dasih, zadnje tedne pa zelo pogosto, se zgodi, da poslu\u0161am Lhaso de Sela. Omenjena pevka je neko\u010d rekla, da si s svojo glasbo \u017eeli, da bi bila vsakomur v publiki soul mate. <\/em>Besedo publika<\/em> je uporabila zato, ker je to izjavila med neko koncertno turnejo, vendar se za ostale oblike poslu\u0161anja njene glasbe garantirano ne izklju\u010duje.<\/p>\n\n\n\n

Marsikomu bi se izjava zazdela morda le \u0161e ena izmed pretencioznih \u017eelja umetnikov, vendar ji uspeva. Ko poje, se zdi, kot da vsaki\u010d poje o tebi. Se zdi, kot da je v pesem ujela nekaj, za kar si mislil, da nih\u010de na tem svetu ne ve, kot da si pravkar sre\u010dal du\u0161o dvoj\u010dico. Lhasa je ena tistih glasbenic, pevk oziroma umetnic, katere besedila pesmi bi lahko natisnili v knjigo kvalitetne, mo\u010dne poezije. Res dobre poezije. Njena besedila terjajo pozornost, da bi te vsaki\u010d znova odvedla na magi\u010den trip. Niso repetativna \u0161tanca, ki stremi k polnjenju dolgo\u010dasne praznine in poneumljanju, ravno obratno, nagovarjajo k razmisleku in predvsem k \u010dutenju. To, da terjajo pozornost, pa ne pomeni nikakr\u0161ne muke, kajti v\u010dasih se jim mora\u0161 celo upirati, da jih ne poslu\u0161a\u0161 znova in znova. Soul mate<\/em> je navsezadnje te\u017eka droga.<\/p>\n\n\n\n

Tudi kadar za\u010dutim v sebi neizmerno veselje, si velikokrat za\u017eelim Lhase; nikakor je ne \u017eelim povezovat ozko, zgolj s pojmom pani\u010dnega napada. Tudi v radostnih in pre\u0161ernih trenutkih si obujem gojzarje ali teka\u0161ke \u010devlje ter se znajdem nekje v gozdu z Lasho v svojih kosteh. Njen opus zajema razumevanje in glasbljenje ter besedenje celotne palete stanj in do\u017eivljanja \u010dlove\u0161ke du\u0161e, pa \u010deprav je morda za marsikoga izdala malo, zgolj tri glasbene albume in \u010deprav je \u017eivela le skromnih 37 let.<\/p>\n\n\n\n

Lhasa se je rodila o\u010detu z mehi\u0161kimi koreninami in mami Ameri\u010danki. Ker so veliko potovali, je \u017ee zgodaj spoznavala in osvajala glasbeno, jezikovno in kulturno izro\u010dilo razli\u010dnih de\u017eel. V svojem ustvarjanju prepleta \u0161panski, francoski in angle\u0161ki jezik, ker je namre\u010d \u017eivela v Mehiki, Kanadi in New Yorku. Njen prvi album La Llrona<\/em> je na primer zaznamovan s tradicionalno mehi\u0161ko glasbo. Vedar ta ni tisti, ki sem ga tokrat izbrala za vas oziroma ga je pred nekaj meseci \u017ee predlagala Katja \u0160ulc<\/a>. Izbrala sem njen zadnji, tretji in tudi najbolj oseben album, s preprostim naslovom Lhasa.<\/em> Izlo\u010ditev drugega, ki nosi naslov The Living Road<\/em> je bila, priznam, bole\u010da. Moji najljub\u0161i komadi so pravzaprav kar na vseh treh, a ve\u010dina na zadnjih dveh. Morda bi morala ustvarit novo, \u010detrto razli\u010dico albuma\/ov \u00bbLhasa for Anja N.\u00ab.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Sama njene glasbe sicer skoraj nikoli ne poslu\u0161am po albumih, temve\u010d po naslovih pesmi in takrat ponavadi prekruzam skoraj vse. Mimogrede, morda zgolj navr\u017eem \u2013 De cara a la pared<\/em> je eden izmed komadov s prvega albuma, ki ga nikakor ni za pu\u0161\u010dati ob strani, My Name<\/em> pa eden izmed nespregledljivih z drugega.<\/p>\n\n\n\n

\u017de za prvi album, ki je iz\u0161el 4. februarja 1997, je prejela \u0161tevilne nagrade \u2013 med drugim Quebec <\/em>F\u00e9lix Award<\/em><\/a> in Can<\/em>adian<\/em> <\/em>Juno Award<\/em><\/a> for Best Global Artis<\/em>t<\/em>, poleg tega pa je album v Kanadi dobil \u0161e platinasto certifikacijo. Ni\u010d manj uspe\u0161na nista bila niti naslednja albuma. The Living Road<\/em>, ki je iz\u0161el leta 2003, jo je s koncertno turnejo popeljal v kar 17 dr\u017eav. Tretji, zadnji album Lhasa,<\/em> pa je iz\u0161el leta 2009 in tik zatem, ko je bil posnet, a \u0161e preden je iz\u0161el, je bila Lhasa diagnosticirana z rakom na dojki. Odpovedala je koncertno turnejo in po enaindvajsetih mesecih boja z bolezijo je umrla na novoletni dan, 1. januarja 2010.<\/p>\n\n\n\n

Moj najljub\u0161i komad od vseh se iskri prav z albuma \u0161tevilka tri in nosi naslov I’m Going In<\/em>. Vsaki\u010d znova me pretrese. Na vseh ravneh, od racia do srca in dol v zemljo. Njena glasba \u2013 sploh besedila \u2013 na prvi posluh skoraj vedno bolijo, ker so soo\u010denja z neprijetnimi stvarmi v \u017eivljenju, ki jih je bodisi treba pustiti za seboj ali pa objeti, toda kljub temu nosijo v sebi velikansko dozo svetlobe in upanja. Vsaki\u010d na \u017eivljenje in smrt. Vsaki\u010d biti na novo rojen. Rojstvo pa boli, \u010deprav obeta.<\/p>\n\n\n\n

In potem hodi\u0161 in hodi\u0161, zanala\u0161\u010d gazi\u0161 po blatu, bre\u017e \u0161minkiranja in ti na uho poje \u017eenska, ki je v resnici \u017ee mrtva in ti poje, kot bi si jo naro\u010dil, da osebno zate napi\u0161e tekst in ni ve\u010d razloga za paniko, ker tudi \u010de umremo, se o\u010ditno ne kon\u010da\/mo, ker poslu\u0161aj \u2013 ona \u0161e vedno poje! Pa je mrtva \u0161e bolj \u017eiva kot \u017eiva in si za\u017eelim, da bi cel svet sli\u0161al ta krasen komad in ga sku\u0161am \u0161erat prek whatsupa, sku\u0161am poslat youtube link prvim parim ljudem, ki so mi najbolj dragi in ne morem, ker so prsti ledeni od decembrske zime in si za\u017eelim kar tam pod smreko, ko za\u010dne padat moker sneg, naredit hommage<\/em> temu dekletu, ob katerem me lahko obide razo\u010daranje samo, \u010de pomislim, kaj vse bi \u0161e ustvarila, \u010de bi \u017eivela dlje in hodim, hodim, dalje in si pojem, \u0161epetam besede, ki jih izgovarja, kot urok si jih ponavljam in sem mirna in diham in \u017eivim naprej.<\/p>\n\n\n\n

Evo, zdaj \u0161eram z vami, to naj bo hommage<\/em> Lhasi de Sela.<\/p>\n\n\n\n

\n